Polovica vode se izgubi v tla

ŠKOCJAN > Stanje reke Reke, ki je nekoč veljala za mrtvo, se je sicer zelo izboljšalo. Pa vendar bi bilo treba na področju upravljanja z vodnimi viri postoriti še marsikaj.

Iz Švice za reko Reko

Da bi postavil temelje za dolgoročneje in trajnostno upravljanje vodnih virov, predvsem v parkih Škocjanske jame in Risnjak (hrvaški Gorski kotar), se je Park Škocjanske jame povezal s petimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške, ki so družno ovrednotili trajnost upravljanja z vodami v obeh parkih.

Geološki zavod Slovenije je poskrbel za analizo parametrov, s katerimi so po javno dostopnih podatkih lahko izvedeli, kako se odvija upravljanje z vodami v porečju reke Reke. "Za vrednotenje smo izbrali metodologijo, ki je bila prvič razvita za Ženevsko jezero, kjer so imeli v 80. letih prejšnjega stoletja zelo velike težave s kopičenjem fosfatov. Zato so prišli na idejo za vrednotenje vodnega bogastva na sodoben način, ki bi čimbolj združil prebivalce in občine," je pojasnil Jörg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije.

V Reki tujerodnih rib več kot domačih

S to metodo so analizirali okoljske, ekonomske in socialne vidike upravljanja voda v porečju Reke. Če so že vnaprej vedeli, da je okoljski kapital zelo visok, se niso ušteli. Vodna bogastva so v dobrem stanju, "po upoštevanju slovenskih kriterijev morda še v boljšem kot švicarska", je dejal Prestor.

Stanje reke Reke se je izboljšalo, kljub temu pa še vedno v njej ni ugodna struktura rib, saj je tujerodnih vrst več kot domačih.

Obnove vodovodov prelagamo na vnuke

Analiza je pokazala, da najbolj peša ekonomski vidik upravljanja z vodami. To je razvidno pri infrastrukturi, namenjeni oskrbi s pitno vodo in odvajanju komunalnih voda. Pri dobavi pitne vode se v posameznih občinah iz cevi izgubi od 26 do 47 odstotkov vode.

Razlog za puščajoče cevi je preskromno investiranje v infrastrukturo in pomeni prenašanje stroškov za obnavljanje vodovodnega omrežja v naslednjo generacijo. "Kot stara hiša, v katero ne vlagamo," je ponazoril Prestor. To pa utegne ogroziti tudi javno lastništvo vodnih virov v prihodnosti. "Če nimamo denarja za vzdrževanje z javnimi sredstvi, to enkrat ne bodo več javna sredstva," ocenjuje Prestor.

Zgornji tok Reke najbolj rabi čiščenje

Težave so tudi pri odvajanju in čiščenju komunalnih voda. Te so sicer za 54 odstotkov prebivalcev ob porečju Reke dobro urejene, kar pa je še vedno malo. "Zelo zadovoljni bomo lahko šele, ko bomo za 95 odstotkov prebivalstva vedeli, da imajo dobro rešeno odvodnjo odpadnih voda," je omenil Prestor.

Pri odločanju o tem, kje na najbolj nujno pohiteti s čiščenjem odpadnih vod, pa je treba dati prednost naseljem v zgornjem delu toka, neposredno ob reki Reki (od Zabič do Ilirske Bistrice). Tam so v zadnjih letih izmerili tudi nekoliko višje koncentracije fosfatov.

Porečje reke Reke je skupaj z izviroma Rječine in Kolpe na hrvaški strani pomemben kraški vir, saj se vsi trije izviri napajajo iz planinskih masivov Snežnik, Snježnik in Risnjak. Čezmejni značaj projekta je bil zato priložnost za usklajeno oceno potenciala in ogroženosti vodnih virov na obeh straneh meje.

Manjka načrt

Pri analizi pa so odkrili še eno veliko pomanjkljivost - neobčutljivost prebivalcev za težave glede vodnih virov. To stanje je zelo slabo, pravi Prestor, v programih oskrbe s pitno vodo ni priloženih programov varstva okolja, ki bi vključevali letne načrte za sodelovanje prebivalstva v vodenih akcijah. "Vse komunale so aktivne, obveščajo, opozarjajo, ni pa nekega letnega načrta, kjer bi se videli cilji in njihovo doseganje. Denimo prepoznavanje konkretnih onesnaževalcev ali izobraževanje ljudi, kako prepoznavati delovanje dobre čistilne naprave," je poudaril Prestor.

Za ozaveščanje pri upravljanju z vodnimi viri so v Parku Škocjanske jame izpeljali več aktivnosti, tudi delavnice za osnovne šole, strokovne ekskurzije za učence, delavnice za lokalno prebivalstvo, izdali publikaciji in izdelali kratki film na temo vodnega kroga, katerega režiser je Ciril Mlinar Cic.

Tudi Borut Peric iz Parka Škocjanske jame je poudaril, da sistem ugotavljanja onesnaževalcev ni dober: "Po poročilih ARSO vidimo, da je stanje na Reki dobro. Kot nadzorniki pa iz izkušenj vemo, da včasih prihaja do onesnaženj na Reki z onesnaženo vodo, poginom rib, pojavljanjem pen. Zato skušamo tudi s takšnim projektom opozoriti, da lahko vsak med nami prispeva svoj delež pri ohranjanju vodnih virov. Bodisi država z boljšim inšpekcijskim sistemom, bodisi občine z akcijami ali pa mi sami z ozaveščanjem."

TINA M. VALENČIČ