Pomemben za Istro, Trst, Rižarno, ...
Albin Bubnič, eden glavnih organizatorjev povojnega osnovnega šolstva v slovenski Istri, prvi šolski upravitelj v Kopru, skoraj 30 let novinar Primorskega dnevnika in pionirski zbiralec gradiva o tržaški Rižarni, je v rodnih Brkinih in Sloveniji malo znan. Da bi to popravili, je šola s Pregarja gostila šolo in društvo iz zamejstva, ki nosita njegovo ime.
PREGARJE> Neznanega Bubniča so odkrivali učenci, učitelji in starši šole s slovenskih učnim jezikom iz Milj na Tržaškem, ki so navdušeno odkrivali zanimivosti in lepote Bubničevega rodnega kraja, v katerem je preživel zadnjih nekaj mesecev svojega bogatega življenja. Učenci pregarske devetletke, ki stoji v neposredni bližini Bubničevega doma, pa so presenečeno odkrivali, kako pomemben in cenjen je njihov rojak, o katerem niso vedeli - razen starejših krajanov - skoraj nič.
Po Albinu Bubniču (1915-1978) nekdanjemu učitelju, dolgoletnemu novinarju Primorskega dnevnika in najbolj zaslužnemu, da je tržaška Rižarna postala to, kar je, so v Miljah na veliki in odmevni slovesnosti leta 1997 poimenovali slovensko osnovno šolo. “Že nekaj časa smo se dogovarjali za obisk naših rojakov na Pregarjah in končno smo se le dogovorili ter se srečali na zadovoljstvo obeh strani. Prvo srečanje pa ne bo zadnje, saj smo se že zmenili, da bomo vrnili obisk v Miljah prihodnje leto,” je povedala ravnateljica pregarske devetletke Manica Renko.
Kakih 50 gostov, med njimi 35 učencev pod vodstvom ravnateljice Bubničeve šole Ksenije Dobrila, so gostitelji popeljali po vasi, obiskali hišo pri Poštarjevih, v kateri je Albin živel le kratko, saj ga je huda bolezen pokončala. Skupaj so odšli tudi na njegov grob, kjer so položili cvetje in se po ogledu prenovljene in lepo urejene pregarske šole na skupni kulturni prireditvi srečali z Danico Bubnič, Albinovo sestro, edino še živo od sedmih Poštarjevih otrok, od katerih so trije fantje padli v NOB.
Srečanje z njo je bilo posebno doživetje, saj jim je med drugim povedala, kako si je želel bivati na rodnih Pregarjah, kjer je 23. junija 1978 za večno zaspal. Bubnič je bil po izobrazbi učitelj in eden glavnih organizatorjev šolstva v slovenski Istri v letih 1945-1947. Krajši čas je učil tudi v Hrušici in na Tatrah. Bil je prvi šolski upravitelj v Kopru, po preselitvi v Trst pa je kmalu zajadral v novinarske vode in se leta 1948 zaposlil na Primorskem dnevniku, kjer je delal do upokojitve konec leta 1977.
Znan, tudi v širši italijanski javnosti, pa je postal po pionirskem delu zbiranja gradiva in dokumentov o tržaški Rižarni, ki je tudi po njegovi zaslugi postala spomenik državnega pomena. Njegovo bogato zapuščino hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu, kjer je po besedah ravnatelja Milana Pahorja shranjen Bubničev zajeten arhiv.
TOMO ŠAJN