Pomoč ljudem v stiski tudi, ko ugasnejo praznične luči

ILIRSKA BISTRICA, PIVKA, POSTOJNA > “Najbolj je na naše počutje, odzivanje in bivanje vplivala omejitev druženja. Na videz majhen ukrep je za seboj pustil velike posledice, ki jih med nami prepoznavamo še danes,” pravi direktorica CSD Primorsko-Notranjska Kristina Zadel Škrabolje. Psihosocialno stanje starejših brez socialne mreže se je močno poslabšalo, postali so še bolj dementni, med mladimi pa je globoke posledice pustilo šolanje na daljavo.

Kristina Zadel Škrabolje (foto: Katja Kirn Vodopivec)

Kristina Zadel Škrabolje, direktorica CSD Primorsko-Notranjska

“Leto, ki se izteka, si bomo zapomnili po nasmehih in toplih besedah, nikakor ne po številu lučk, ki so jih prižgali v naši okolici.”

“Še dandanes, ne zgolj zaradi epidemije, se otroci zatekajo k pretiranemu igranju računalniških igric ali uporabi spletnih omrežij in se s tem socialno izolirajo. Zaradi te izolacije jih pestijo občutki osamljenosti in tesnobe. Pogosteje zaznavamo samopoškodovalno vedenje in duševne stiske, kot so misli na samomor in pobeg, depresija in anksioznost. Opaziti je tudi več medvrstniškega nasilja v obliki izsiljevanja in zasmehovanja, zlasti na spletu,” pojasnjuje.

Več denarnih pomoči in nasilja

Čeprav je v Primorsko-notranjski regiji stopnja brezposelnosti med nižjimi v državi, se to ne kaže v številu vlog za denarne socialne pomoči. Število rednih denarnih socialnih pomoči se je s 7868, kolikor so jih zabeležili lani, ob koncu letošnjega leta povzpelo na 8054. Tudi izrednih denarnih pomoči so našteli za 46 več, in sicer 1564.

“Precej ljudi ima številne dolgove, ki so nastali še med epidemijo, poleg tega so se močno povišali življenjski stroški,” nekatere razloge za slabo materialno stanje prebivalstva našteva Zadel Škraboljeva. Z materialno in duševno stisko ter odvisnostjo, zlasti od alkohola, se povečuje tudi nasilje v družini. Število posredovanj CSD zaradi nasilja je od lani naraslo kar za 20 odstotkov.

“Če nekdo potrebuje pomoč, se takoj odzovemo, težave rešujemo sproti,” pravijo na RK Ilirska Bistrica. (foto: Katja Kirn Vodopivec)

Zaradi slabšega dostopa do psihiatrov in okrnjenega delovanja dnevnih centrov nevladnih organizacij so se pri osebah s težavami v duševnem zdravju povečale številne psihosocialne stiske, ki so vodile v depresije in samomore. Prav zato je pomembno pravočasno ukrepanje, poudarja Zadel Škraboljeva.

Psihične stiske pred materialnimi

Pomembno se ji zdi tudi, da je pomoč najranljivejšim skupinam razpršena skozi vse leto in ne zgolj ob koncu leta. “Običajno smo v prazničnem decembru priča številnim dobrodelnim akcijam in zbiranju materialnih dobrin za družine v stiski. Toda te družine potrebujejo pomoč skozi celo leto, ne samo decembra, ko sicer bolj kot materialne stiske v ospredje stopijo psihične težave,” pravi.

Temu pritrjujejo tudi v ilirskobistriški območni organizaciji Rdečega križa, kjer posebnih akcij v decembru ne načrtujejo. Med 250 rednimi uporabniki njihove pomoči je največ samskih in upokojencev, okrog 30 je velikih družin. “Če nekdo potrebuje pomoč, se takoj odzovemo, težave rešujemo sproti,” pravi sekretarka RK Ilirska Bistrica Jožica Vidmar. Poleg prehranskih paketov je veliko povpraševanja zlasti po moških oblačilih in otroški opremi.

Novih prošenj za pomoč v zadnjem času niso dobili. “Bili so posamezni primeri, s katerimi so v stiku naše prostovoljke. Sicer pa težko pridemo do ljudi, saj so obiski po hišah zaradi epidemije močno okrnjeni. Tudi srečanja po vaseh so zamrla, saj ne smemo pridobivati podatkov o starejših,” pravi Vidmarjeva.

Občine pomagajo različno

Poleg humanitarnih organizacij občanom na različne načine pomagajo tudi občine, ki zagotavljajo občinske denarne pomoči in tople obroke, sofinancirajo pa tudi psihoterapije in zaposlitve preko javnih del. “Nekatere med njimi, kot sta denimo občini Pivka in Postojna, zagotavljajo v ta namen res visoka sredstva,” izpostavlja Zadel Škraboljeva in ob tem opozarja na neenakost. “Socialna varnost bi morala biti zagotovljena vsem enako. Žal temu ni tako, saj je pomembno v kateri občini naše regije živiš in koliko sredstev ta občina namenja reševanju socialne problematike občanov.”

“Leto, ki se izteka, si bomo zapomnili po nasmehih in toplih besedah, nikakor ne po številu lučk, ki so jih prižgali v naši okolici. Te se bodo v začetku januarja ugasnile, a samo mi lahko poskrbimo, da ne bodo ugasnili nasmehi med nami,” k skrbi za ranljive skozi celo leto poziva Kristina Zadel Škrabolje.