Ponosni nase glede osamosvojitvenih dogodkov
Jutri ob 18. uri bo Drago Božac v divaški knjižnici predstavil svojo knjigo Ponosni nase, ki je posvečena razvoju Teritorialne obrambe in njenemu prispevku pri osamosvajanju Slovenije na Krasu in v Brkinih. Pogovor bo vodila Magdalena Svetina Terčon.
DIVAČA > Knjiga Ponosni nase ni nastala na hitro, kljub drugačni želji avtorja Draga Božaca, ki se je upokojil kot podpolkovnik Slovenske vojske in je bil v času osamosvajanja Slovenije poveljnik Občinskega štaba TO Sežana. Nastajanje knjige je presekalo županovanje divaški občini, ki jo je Božac vodil od leta 2010 do leta 2014. Gradivo pa se je nabiralo in 50. obletnica Teritorialne obrambe, obeležena lansko jesen, je bila povod, da je dobrih 500 strani dobilo knjižno obliko. Knjigo je izdala in založila OZ VVS Krasa in Brkinov Sežana.
V uvodnem delu avtor opisuje zgodovinska izhodišča, ki so botrovala nastanku TO v Sloveniji, del knjige pa namenja tudi opisu sežanske občine (ki je tedaj zajemala štiri sedanje) z vidika vojaškega delovanja. Težišče vsebine sega v čas predosamosvojitvenih dogodkov in seveda samega osamosvajanja Slovenije, ponuja pa tudi odgovore na vprašanja, kaj se je dogajalo na prvi dan uradno nikoli priznane agresije JLA, 26. junija 1991, torej na “dan prej”. Ob tem se Božac ne omejuje zgolj na vlogo teritorialcev, temveč poudarja vlogo vseh, ki so, zlasti na Krasu in v Brkinih, v osamosvojitvenih procesih sodelovali v različnih vlogah.
Kot je v recenziji napisal polkovnik dr. Boris Rutar, je tako v tuji kot domači javnosti pogosto zaslediti očitek, da vojna za Slovenijo ni bila prava vojna, ker je trajala zelo kratek čas. “Takšna ocena, seveda s časovne distance, je povsem neprimerna, saj nihče prvi dan vojne ni vedel, koliko časa bo trajala,” dodaja.
Vsekakor je knjiga Ponosni nase z obilico dokumentarnega gradiva, opisi dogajanja in imeni ljudi, ki so sodelovali v dogodkih, pomembnih ne le za Primorsko, temveč za vso Slovenijo, dragocen dokument časa in prostora. Ne le za tiste, ki so tisti čas doživljali, pač pa tudi za prihodnje rodove.