Popisali bi radi vse osle
GABROVICA PRI KOMNU - Glavni cilj popisa je, kot je povedala Nataša Gorišek z Veterinarske fakultete, ki skupaj z Božidarjem Miklavčičem pregleduje osle, da bi na podlagi mer in znakov, ki jih bodo pridobili na terenu, pripravili rejski program za osle. Do sedaj namreč osli v primerjavi s konji v Sloveniji niso bili deležni posebne pozornosti. “Prvi razlog je, da jih je manj kot konjev, drugi pa, da so imeli pri nas osli manjšo uporabno vrednost,” je pojasnila Goriškova. Da bi lahko odgovorili na vprašanje, ali bomo Slovenci prav zares dobili prvo pasmo oslov, pa bo treba še počakati, saj je treba podatke natančno obdelati.
V Sloveniji je trenutno 800 oslov, na Veterinarski fakulteti pa predvidevajo, da jih je precej več. Mnogi od njih so namreč neregistrirani. Pričakujejo, da bodo v skupno štiridnevnem popisu pridobili opise vsaj četrtine populacije. Pobudnik popisa oslov, Stane Sušnik iz Zavoda za rejo in raziskovanje oslov Oslarija, ki osle redi v Gabrovici pri Komnu, je z odzivom slovenskih rejcev oslov zadovoljen. Prepričan je, da je tovrstna izkušnja koristna tudi zato, da rejci za polovično ceno registrirajo svoje osle in pridobijo informacije o skrbi oslov. Teh je v Sloveniji po Sušnikovem mnenju občutno premalo. “Opazil sem, da imajo lastniki oslov svoje živali prav zares radi. Za vsak nasvet so hvaležni in ga bodo s pridom uporabili, saj želijo za osličke kar se da dobro poskrbeti,” meni rejec oslov in dodaja, da je Kras za osle sicer zelo primeren, kar pa ne velja za nekatere druge slovenske regije. “Osel po mojem mnenju ne bi smel biti pol leta zaprt v hlevu, kjer se dolgočasi in se ne more gibati,” je še prepričan Sušnik.
Zjutraj so se popisovalci ustavili v Ilirski Bistrici, po postanku na Krasu pa jih je čakal še dolg dan. V vasi Pedrovo nad Branikom so jih čakali trije oslički, v Goriških Brdih štirje, v Hruševju pa še dva.
PETRA MEZINEC
