Posadili 1500 dreves
Pogozditev južnega dela Soviča naj bi preprečila nadaljnjo erozijo strmega pobočja, ki predstavlja nevarnost za prebivalce in obiskovalce. Arheologi se bojijo, da je interventni zakon izvajalcem pustil nekoliko preveč proste roke, ko gre za sanacijo na zavarovanih območjih.
POSTOJNA “Na Soviču kot celoti ni bilo pretiranega poseka. V tem delu, kjer se nahajamo zdaj, je bilo poškodovanega drevja več, nekaj poškodb je nastalo tudi ob spravilu. Zato smo se skupaj z zavodom za gozdove odločili za pogozditev z avtohtonimi listavci: belim gabrom, divjo češnjo, mali jesenom, javorjem, bukvijo in hrastom,” nam je med premorom, ko je bil čas, da se sadilci, izpostavljeni strupeni postojnski burji, pogrejejo s toplim čajem, povedal Robert Rogič, direktor podjetja Kompost, ki je bil izvajalec sanacije Soviča.
V zvezi s pomisleki arheološke stroke, ki je opozorila, da po sečnji in spravilu lesa tudi pogozdovanje lahko predstavlja še en potencialno ogrožujoč poseg na tako občutljivem območju, kot je arheološko najdišče Sovič, pa: “Vse prostovoljce in delavce sem na začetku akcije po navodilih arheologinje z zavoda za varstvo kulturne dediščine opozoril, naj ne kopljejo preglobokih lukenj. Če bi prišlo do kakršnekoli najdbe, pa bi jo morali o tem nemudoma obvestiti. Do sedaj nismo našli nič takšnega.“n
Alma Bavdek, kustosinja arheologinja v Notranjskem muzeju Postojna, je izpostavila, da je Sovič izredno pomembno arheološko najdišče. “Na njem je bila v prazgodovini naselbina v obdobju starejše železne dobe in morda tudi rimskem.” Notranjski muzej je v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine tu izvajal površinske preglede, sistematičnih raziskav pa še ni bilo. “Ugotovili smo ogromen potencial tega najdišča. Kakršni koli posegi v površino zemlje so za to najdišče zelo slabi,”” je opozorila.
“Ocenjujemo, da bo tudi narava doprinesla svoje in da se bo del površin obnovil po naravni poti, vendar je kot pomoč gozdu na tem pobočju, kjer so nastale večje praznine, pozitivno vnesti tudi sadike gozdnega drevja in na ta način pospešiti sanacijo tega predela, predvsem v smislu preprečitve nadaljnje erozije pobočja,” pa je utemeljil Anton Smrekar, vodja postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije
Postojnski župan Igor Marentič je povedal, da so sicer že pridobili ponudbe za postavitev obljubljene varovalne mreže, ki jo bodo v dolžini 400 metrov postavili v decembru. “Strošek ne bo tako visok. Znašal naj bi 17.000 evrov. Varnost je tista, ki odtehta.” V prihodnje pa si po županovih besedah občina želi obnoviti trim stezo oziroma jo povrniti v prejšnje stanje, pa tudi urediti razgledno točko na vrhu Soviča. Alma Bavdek ob tem opozarja, da bi bile pred kakršnimi koli posegi in ureditvami potrebne arheološke raziskave oziroma izkopavanja. “Šele ta bi dala, kot domnevam, zelo bogate rezultate, ki bi jih lahko vključili v predstavitev Soviča.”
VERONIKA R. ŽENKO
