Poslovil se je pionir krasoslovja
Svojo življenjsko pot je v 91. letu sklenil geograf in krasoslovec dr. Ivan Gams, zaslužen za številne raziskave kraških pojavov, pa tudi za vpis Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovnih naravnih znamenitosti.
Dr. Ivan Gams se je rodil leta 1923 v Slovenj Gradcu. Na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz geografije, doktoriral in postal redni profesor za fizično geografijo. Delal je na Geografskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na Inštitutu za raziskovanje krasa in na Inštitutu za geografijo. Bil je dopisni, nato pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je veliko ukvarjal s krasom, njegove raziskave ga uvrščajo med pionirje krasoslovja. Objavil je izjemno število znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, predavanj, gesel v enciklopedijah in leksikonih, kritik, poročil, razprav, knjig in učbenikov ter člankov v najuglednejših tujih strokovnih revijah. Bil je tudi urednik znanstvene revije o krasoslovju Acta carsologica in Geografskega zbornika. Dejaven je bil tudi v domačih in mednarodnih strokovnih združenjih.
“Njegova monografija o krasu je ena najlepših knjig o krasu,” se njegovih dosežkov spominja Albin Debevec, prvi direktor Parka Škocjanske jame.
Pri vpisu jamskega spleta Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine pri Unescu Gams neposredno sicer ni sodeloval, so pa bile njegove raziskave krasa ključne pri pripravi potrebnega gradiva za vpis.
Ker je bil dr. Ivan Gams tedaj v mednarodni strokovni javnosti priznan znanstvenik, pa je bila za uvrstitev med elitno svetovno dediščino pomembna tudi njegova ocena, da so Škocjanske jame vredne zaščite.
MUZ