Postavijo nekaj žic in že lahko govorijo s svetom

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Kako ranljivi in nemočni smo brez elektrike, smo doživeli ob žledu na Postojnskem, kjer niso delovali ne le kuhalniki in električni grelci, temveč čez dan ali dva niti mobilni telefoni. V takih primerih so edini, ki lahko pomagajo pri obveščanju, radioamaterji. Sežanski so svoje delo predstavili javnosti konec tedna.

Miloš Stankovič
Miloš StankovičMarica Uršič Zupan

SEŽANA > Člani radiokluba Nika Šturma Tarzana S59ABL iz Sežane so v nedeljo ob 15. uri končali 24-urni dogodek Dan na gmajni. Z njim so sodelovali tudi v tekmovanju S5 Field day, ki se je odvijalo v okviru in po pravilih IARU Region 1 Field Day Contest, organizator slovenskega dela tekmovanja pa je bila Zveza radioamaterjev Slovenije.

“Gre za vzpostavljanje radioamaterskih zvez z lokacij v naravi, z začasno postavljenimi antenami in brez uporabe električnega omrežja,” je povedal eden mlajših članov kluba Tilen Čeh. Predsednik kluba Miloš Stankovič pa je dodal: “To je tekmovanje, obenem pa tudi preizkus za nas, da vidimo, kako lahko delujemo v izrednih razmerah, kako hitro se lahko sestavimo in do kod imamo doseg.”

Tekmovali bi lahko tudi doma, saj imajo člani večinoma ustrezno opremo že doma, vendar so želeli svoje delo predstaviti tudi širši javnosti, zato so jim sežanski taborniki iz Roda kraških j'rt postavili šotor na parkirišču pri Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana, kjer so res imeli kar precej obiskovalcev. Ob šotoru so postavili generator, da so nanj priključili računalnik, ter tanko kovinsko palico in nanjo napeli žice, s katerimi so “lovili” radijske frekvence in vzpostavljali zveze. “V 24 urah poskušamo vzpostaviti stik s čim več postajami, na koncu pošljemo seznam teh stikov organizatorju, ki jih preveri in sporoči rezultate,” pojasni Stankovič.

Tekmovanje je v angleščini, ki jo razumejo v večini sodelujočih držav, s sosednjimi državami pa se pogovarjajo tudi v jezikih teh držav.

A Dan na gmajni ni bil namenjen samo tekmovanju in predstavitvi dela javnosti, temveč tudi druženju sedanjih in nekdanjih članov kluba. Sežanski radioklub ima sicer že zelo dolgo zgodovino. Nastal je leta 1967, v tedanji tovarni Iskra, ki so ji domačini rekli tudi Radiomontaža, saj so v njej sestavljali velike Iskrine radijske sprejemnike. Okrog nje so se zbrali poznavalci radijske tehnike in ti so tvorili jedro radioamaterskega kluba.

Danes je v njem 38 članov, med njimi je tudi nekaj žensk. Po starosti in poklicih so zelo pisana druščina, saj so v klubu mladi in stari, doktorji znanosti in delavci brez poklica ali s poklicno izobrazbo. Vsi pa imajo opravljene izpite - teh je sicer več kategorij.

Zaradi svojega znanja in opreme, ki pride še kako prav v izrednih razmerah, so tudi sestavni del Civilne zaščite občine Sežana. Od nje dobijo nekaj denarja, ki ga porabijo za posodabljanje opreme in izvedbo tekmovanj, ki so neke vrste trening za izredne razmere. V preteklosti so se največ angažirali med vojno leta 1991, pa tudi po njej, ko so pomagali beguncem, da so našli svoje družine.

MARICA URŠIČ ZUPAN

 Tanek kovinski steber in na njem nekaj žic (levo od šotora, v 
katerem so postavili svoje naprave) je bilo dovolj za vzpostavitev stikov s celim svetom.
Tanek kovinski steber in na njem nekaj žic (levo od šotora, v katerem so postavili svoje naprave) je bilo dovolj za vzpostavitev stikov s celim svetom.Marica Uršič Zupan
“Fokstrot, Charlie, Whisky - is that correct?” Tako je med 
našim obiskom vzpostavljal zvezo eden od članov sežanskega radioamaterskega kluba.
“Fokstrot, Charlie, Whisky - is that correct?” Tako je med našim obiskom vzpostavljal zvezo eden od članov sežanskega radioamaterskega kluba.Marica Uršič Zupan