Postojna mlade zadrži doma
Občina Postojna ima jasno razvojno vizijo, pri razvoju se opira na lastne vire, te vire pa smotrno dopolnjuje z javno zasebnim partnerstvom, so zapisali strokovnjaki, ki so prejšnji teden med 210 slovenskimi občinami postojnsko razglasili za najprodornejšo.
POSTOJNA> A za temi posplošenimi ocenami se skrivajo številke, ki jih utemeljujejo. Strokovnjaki, ki ocenjujejo slovenske občine v projektu Zlati kamen, so Postojni podelili primat na podlagi 42 ekonomskih, socialnih, okoljskih, demografskih in drugih kazalnikov (indeks ISSO) ter izsledkov ankete med prebivalci.
In kaj je bilo tisto, kar je postojnsko občino pripeljalo na prvo mesto? Takih področij je kar nekaj. “Med drugim med kazalniki, ki tvorijo indeks kakovosti življenja ISSO, Postojna nikjer ni uvrščena med zadnjih 10 odstotkov,” pojasni Robert Mulej, glavni urednik SBR d.o.o., ki sodeluje v projektu Zlati kamen.
Med zanimivimi podatki je demografska struktura. Medtem ko se praktično vsa država že srečuje z begom mladih in izobraženih kadrov, ima Postojna nadpovprečno ugodno demografsko stanje. “Po skupnem prirastu na 1000 prebivalcev je prav na slovenskem vrhu. Ima solidno stanje na trgu dela, dobro izobrazbeno strukturo in življenjski standard,” so ugotovili strokovnjaki.
To potrjujejo podatki, saj se izobrazbena struktura izboljšuje. “Primerjava spremembe v strukturi s številom diplomantov daje slutiti, da se velik delež mladih po šolanju zares vrača nazaj,” utemeljujejo soavtorji Zlatega kamna.
Tudi pri selitvenem prirastu je občina na ugodnem 41. mestu.
Rahlo nad povprečjem je tudi pri uspešnosti pridobivanja sredstev, pri čemer evropske in državne vire dopolnjuje z viri iz javno-zasebnega partnerstva. Poleg manjših koncesij je pomembna zlasti koncesija za Postojnsko jamo. Ta namreč zmanjšuje odvisnost občine od prilivov iz državnega proračuna.
Dodatne prihodke pa občina smotrno vlaga v večjo kakovost bivanja in privlačnost kraja (od brezplačnega mestnega avtobusa do WiFi omrežja), s čimer zadrži doma predvsem mlade.
Nad povprečjem je občina tudi po preglednosti delovanja: “Je med redkimi občinami, ki objavljajo rezultate razpisov, zelo dober pa je tudi sistem e-občine,” so zapisali ocenjevalci.
V programskem delu pa so poudarili trajnostni razvoj (usmeritev v regijo zelenega krasa), poudarek znanju, ki naj ostane doma, kakovost bivanja in usmerjenost v turizem.
Med projekti pa so avtorji Zlatega kamna opazili temeljito prenovo starega dela mesta in novega mestnega središča, vključno s prometno ureditvijo, podporo podjetniškemu razvoju (zagotavljanje infrastrukture, poslovne cone, subvencije, podjetniški inkubator), s področja trajnostnega razvoja pa ogrevanje javnih objektov na lesno biomaso, uvajanje varčne razsvetljave in dejavno energetsko svetovalno pisarno. MUZ