Postojna turizem gre v likvidacijo
Po več kot treh letih je Občina Postojna vendarle udejanjila priporočilo računskega sodišča in svoje hčerinsko podjetje Postojna turizem, prek katerega je manjšinska solastnica Postojnske jame, z novim letom poslala v likvidacijo. Postopek, za katerega svetniki pričakujejo, da bo čim hitrejši in racionalnejši, bo izpeljal podžupan Stanko Markovič - kot je zatrdil, brez dodatnega plačila. Po izbrisu družbe iz sodnega registra, kar naj bi se zgodilo v največ nekaj mesecih, bo občina neposredna solastnica 25,1 odstotka Postojnske jame.
POSTOJNA > Postojnski občinski svet je na zadnji seji pred prazniki v vlogi edinega družbenika sprejel sklep o likvidaciji družbe Postojna turizem. Za likvidacijskega upravitelja je imenoval podžupana Stanka Markovčiča, ki mu bo strokovno tehnično pomoč zagotavljala občinska uprava.
Stroški likvidacijskega postopka bodo, kot je poudaril postojnski župan Igor Marentič, na ta način minimalni in bodo obsegali zgolj notarske in sodne stroške, saj se je Markovčič obvezal, da bo likvidacijski postopek speljal v okviru svoje podžupanske funkcije in brez dodatnega plačila.
Računa na skrajšan postopek
Markovčič je napovedal, da bo postopek skušal speljati v čim krajšem možnem času. “Če se bo z ministrstvom za finance dalo dogovoriti, da se likvidacijo spelje po skrajšanem postopku s prenosom vseh obveznosti in sredstev družbe na občino, jo lahko končamo v dveh mesecih. Indice imamo, da jo bomo lahko v tej smeri speljali,” nam je pojasnil Markovčič.
Družba Postojna turizem, prek katere je Občina Postojna leta 2010 vstopila v solastništvo Postojnske jame “zaradi zavarovanja javnega interesa pri bodočem upravljanju s Postojnsko jamo”, ima trenutno še 2,4 milijona evrov posojila za nakup delnic, najetega pri Zadružni kraški banki.
Družba Postojna turizem bi najhitreje prenehala, če bi obveznosti (posojilo) in premoženje (nepremičnine, s katerimi je zavarovano posojilo, in delnice) prenesla na občino. Sicer bi morala občina najeti posojilo in z njim bodisi nazaj odkupiti nepremičnine družbe bodisi dokapitalizirati družbo, da bi ta lahko poplačala posojilo, preostanek premoženja skupaj z delnicami pa bi se nato prenesel na občino. Markovčič bo natančen predlog pripravil do naslednje seje.
Kocmana ne bo več v upravnem odboru
Z uvedbo likvidacije bo funkcija prenehala dosedanjemu direktorju družbe Teodorju Kocmanu, ki je sicer že sam podal odstop. Ker je bil Kocman zadnjega pol leta obenem tudi član upravnega odbora Postojnske jame, je občinski svetnik Zvone Černač (SDS) pozval, naj likvidacijski upravitelj pripravi tudi predlog sklepa o Kocmanovi zamenjavi v upravnem odboru, “saj ne uživa več zaupanja občinskega sveta”.
Je pa Černač izrazil tudi pričakovanje, da bo likvidacijski upravitelj pripravil nov predlog za sklic izredne skupščine Postojnske jame. “Mi smo zadnjič izredno skupščino (ki jo je predlagal Teodor Kocman in ki naj bi odločila o imenovanju izrednega revizorja za pregled poslov Postojnske jame, op. av.) ustavili, ker nismo vedeli, o čem naj bi direktor na skupščini odločal in ker ni imel formalnih pooblastil za to odločanje. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno opraviti revizije poslovanja, a ne na način, kot je bila predlagana, pač pa tako, da bo ta revizija prinesla ustrezne učinke in da ne bo po nepotrebnem blatila dobrega imena ne občine ne Postojnske jame,” je dejal Černač.
Posredna zadolžitev občine
Vzpostavitev preglednega neposrednega lastništva občine v Postojnski jami s prenehanjem družbe Postojna turizem in prenosom njenega premoženja ter pravic in obveznosti na občino je računsko sodišče sicer priporočilo občini že po opravljeni reviziji leta 2012. Takrat je med drugim ocenilo, da je občina družbo ustanovila zato, da bi dolg, ki se nanaša na nakup delnic Postojnske jame, prenesla na pravno osebo, katere zadolžitev se ne šteje v dovoljeni obseg zadolžitve občine. Problematiziralo pa je tudi, da je občina izdala soglasje k zadolžitvi Postojne turizem, ne da bi ta izkazala, da ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. V praksi se je zato plačevanje posojila posredno ali neposredno zagotavljalo iz proračuna.
Občina je nato istega leta sprejela sklep, da se nad družbo uvede postopek likvidacije s prodajo premoženja družbe (zemljišč) in nato poplačilom obveznosti ter prevzemom delnic. A s tem je le formalno zadovoljila računsko sodišče, saj je bilo že takrat jasno, da hitre prodaje zemljišč ne bo.
Nova postojnska oblast, ki je nerešeni status Postojne turizem podedovala, pa je nato v nasprotju s sklepom in mimo občinskega sveta začela na družbo prenašati nove dejavnosti. Ker je obenem za novega direktorja imenovala Teodorja Kocmana, vodjo Marentičevega predvolilnega štaba, si je hitro nakopala kritike opozicije o prijateljskem kadrovanju in poskusu izkoriščanja družbe za svoje interese. Prav to je nazadnje pripeljalo do dokončne odločitve o likvidaciji.
VERONIKA R. ŽENKO