Občina v pravno bitko za zaprtje Počka

POSTOJNA > Postojnski občinski svet je na predlog delovne skupine za pripravo strategije v zvezi z urejanjem problematike Počka na sredini seji soglasno sprejel obsežen sklep, na podlagi katerega si bo občina prizadevala za zaprtje osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku.

Občina odstopa od dogovora z Morsom

Svetniki so sklenili, da se dogovor med Občino Postojna in ministrstvom za obrambo (Mors) o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju občine iz leta 2004 s 23. decembrom 2018 odpove.

S tem dnem bo namreč na podlagi odločitve ustavnega sodišča, ki je decembra lani z enoletnim odložnim rokom razveljavilo uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za vadišče, uredba tudi dokončno razveljavljena. Mors in Slovenska vojska bosta s tem ostala brez pravne podlage za načrtovane projekte za posodobitev in nadgradnjo na vadišču, zaradi česar naj bi morala Slovenska vojska določene vaje opraviti v tujini, ogroženo pa bo tudi izpolnjevanje obveznosti do Nata.

V Postojni pa so prepričani, da na podlagi protiustavnega DPN ne bo več mogoče niti izvajanje vaj. Ustavno sodišče je DPN namreč razveljavilo, ker Mors ni izkazal, da vadišče ne predstavlja tveganja za vire pitne vode. Na Morsu nasprotno pravijo, da imajo za vadišče uporabno dovoljenje, kar izhaja še iz dejstva, da je bilo v uporabi že pred 25. junijem 1991.

Konflikt med varovanjem vode in vojaškimi vajami

Župan ali njegov pooblaščenec bo medtem s pogajanji z vlado skušal doseči sklenitev sporazuma o terminskem in vsebinskem načrtu za zaprtje vadišča, ki mora vsebovati tudi načrt za sanacijo območja. Če do sporazuma ne bo prišlo do konca oktobra, bo občina sama pripravila zakon o zaprtju Počka in ga v postopku ljudske iniciative ali preko poslancev dala v postopek za sprejem v državnem zboru.

Občina pa bo sama pripravila tudi zakon o zaščiti vodnega vira Malni in ga prav tako posredovala v sprejem državnemu zboru.

Takšno rešitev je predlagal tudi pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat, ki si ne predstavlja, kako bi poslanci lahko tak zakon zavrnili, saj gre za zagotovitev vodovarstvenega režima, ki ga država z uredbo ni uredila že več kot 15 let, čeprav bi ga morala.

Margareta Srebotnjak Borsellino, predsednica občinske delovne skupine za Poček, je prepričana, da bo odločilno, katera ustavna pravica bo prevladala. “Rada bi videla poslance, ki bodo glasovali za obrabne interese Nata, ne pa za čisto pitno vodo Slovencev,” je poudarila in dodala: “Če je vaja na avstrijski meji za premierja v odhodu provokacija, je zame provokacija to, da se od decembra 2017, ko je uredba o DPN za vadišče postala protiustavna, aktivnosti na njem stopnjujejo. S tem se očitno želi Postojnčanom dokazati, da je v dokazovanju moči dodaten argument za to, da bo vojska na Počku ostala.”

Če postojnska občina ne bo uspela doseči svoje legitimne pravice s pravnimi sredstvi doma, se bo po njenih besedah obrnila tudi na evropsko sodišče. “Obstajajo pa še drugi prijemi, med drugim tudi civilna nepokoriščina.”

Vlada: čim prej nov DPN

Na Mors so nam danes odgovorili, da bodo sklep komentirali šele, ko bodo o njem tudi uradno obveščeni.

Je pa odhajajoča vlada že prejšnji teden sprejela sklep, ki je v popolnem nasprotju s stališčem občine, in sicer, da vsa pristojna ministrstva zavezuje k aktivnemu sodelovanju pri čim prejšnji pripravi novega DPN za vadišče, ki “ima v sistemu obrambe države strateški pomen, saj je edino tovrstno območje, kjer lahko Slovenska vojska izvaja usposabljanja za potrebe obrambe države in izpolnjevanja zahtev zavezništva”. Z začasnim zavarovanjem območja priprave DPN pa se poleg ostalega tudi prepreči “poskuse lokalnih skupnosti, da uveljavijo interese po bistveni omejitvi ali celo zaprtju vadišča”.

Kot smo že poročali, nepravilnosti glede neupoštevanja negativnih mnenj agencije za okolje glede vplivov na vodo, zaradi katerih je ustavno sodišče razveljavilo uredbo, ni mogoče odpraviti drugače kot z novim državnim prostorskim načrtom.