Pravijo, da ... v besedi in sliki
Pravijo, da ... Tako je Josip Potepan Škrljev pogosto začenjal svoje pripovedi. Zato ne preseneča, da je takšen tudi naslov ilustrirane knjige njegovih zgodb, ki jo bodo predstavili 29. decembra. Ilustriral jo je Romeo Volk, besedilo pa priredila Dragica Štemberger Maljavac.
DOLNJI ZEMON > Josip Potepan Škrljev se je rodil 8. marca 1848 na Dolnjem Zemonu. Bil je eden najpomembnejših mož 19. stoletja na Bistriškem. Ni bil le nadžupan, marveč tudi napredni posestnik, sadjar, čebelar ter kronist in pionir raziskovanja arheološke in zgodovinske dediščine na tem območju. Čeprav je imel skromno formalno izobrazbo, so bile knjige in tiski njegova velika ljubezen.
Mladi Potepan je svoje zapise domačih ljudskih bajk, pripovedi, vraž, opisov šeg in navad ter popis izkopanin poslal hrvaškemu arheološkemu društvu v Zagreb. Tam so jih leta 1875 objavili v knjigi Arkiv za povjestnicu jugoslavensku (XII. knjiga).
Nekaj Potepanovih zapisov je leta 1930 izšlo v zbirki Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom, ki jih je zbral Jakob Kelemina, leta 1966 v knjigi Črtomirja Šinkovca Uporni svet pod Snežnikom ter v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi založbe Didakta.
Celotni zapis je izšel leta 2008 v 5. zvezku zbirke Ilirske teme, ki jo je izdalo Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. Ivan Simčič in Franc Poklar sta v izdaji pod naslovom Josip (Nadoslav) Potepan-Škrljov predstavila Potepanovo življenje in delo ter dodala številne fotografije in dokumente.
Zdaj pa so Potepanovi zapisi našli mesto v slikanici Pravijo, da ... “Z njo želimo današnjemu človeku približati del bogatega ljudskega izročila, ki ga je v svoji skrbnosti in narodni zavednosti popisal. Zapisi lokalnih bajk in pripovedk z različnimi bitji (vile, volkodlaki, podlegaj, mrak, torka, škratelj, ajdi, kača), zgodb o urokih, šegah, arheoloških najdbah in še čem so neizmerno bogastvo, ki ga je vredno ohranjati,” pravi Dragica Štemberger Maljavac, ki je slikanico tudi priredila v “sodobnejši” jezik.
“Ker je jezik živa tvorba, ki se razvija, raste, a tudi stara, smo izvirno arhaično besedilo priredili in ga zapisali v sodobnejši obliki, čeprav je s tem izgubilo nekaj svojega čara. Potepan je namreč pisal tako, kot so mu pripovedovali. Tu in tam je tudi nam kaj nejasnega, zato smo nekatere besede in stavke hote pustili v originalni obliki - morda pa se bo našel kdo, ki bo znal še kaj pojasniti,” še pravi Dragica Štemberger Maljavac.
TINA M. VALENČIČ