Pred hudo pripeko v gozd

STARI TRG, MAŠUN, SVIŠČAKI > “Obisk gradu Snežnik se v primerjavi s prejšnjimi leti v tem obdobju, ko je povsod bolj vroče in bi se k nam lahko prišli ohladit, ni povečal,” sporoča Majda Obreza Špeh, strokovna sodelavka Narodnega muzeja Slovenije, ki upravlja grad. Dodaja še, da dnevno grad Snežnik v Starem trgu pri Ložu obišče približno 30 ljudi, včasih manj, včasih več, odvisno od tega, ali pridejo skupine z avtobusi ali družine ali posamezniki. Veliko je tujih obiskovalcev.

Ker je grad oddaljen le nekaj kilometrov od Mašuna, obiskovalce slednjega tamkajšnji upravitelji gostišča vselej usmerjajo h gradu Snežnik. “Grad kot turistično, kulturno in protokolarno lokacijo oglašujemo prek TIC Lož in Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Regijske razvojne agencije, skupaj s Cerkniškim jezerom, prek agencije Kompas. Z obiskom smo zadovoljni, bi si pa seveda želeli še kakšnega obiskovalca več,” še dodaja Majda Obreza Špeh.

Ekipa Radio kluba Snežnik Ilirska Bistrica je te dni vzpostavila dostop do interneta v Planinskem domu na Sviščakih, kjer je postavljena tudi javna WiFi točka. Dostop do interneta deluje prek brezžičnega radioamaterskega omrežja (hamnet) preko Snežnika in Slavnika, ki ga zagotavljajo in vzdržujejo radioamaterji iz bistriškega radio kluba in iz Radio kluba Jadran Koper.

Sicer je obisk edinega slovenskega gradu, ki ima v celoti ohranjeno vso izvirno opremo, možen vsako polno uro med 10. in 18. uro, vodeno in v dveh jezikih (v slovenščini in v angleščini). A je primerno, da obiskovalci prej pokličejo v grad, da ne bi po nepotrebnem čakali. Če pa že, potem je v okolici veliko možnosti za sprehode in prijetno ohladitev. Ob gradu so namreč park, drevored in od nedavnega obnovljena pristava, kjer nudijo osvežitev, hrano in prenočišča. Dostop do gradu je možen z ilirskobistriške strani prek Sviščakov ali Mašuna, s cerkniške ali z Babnega polja.

Največ italijanskih gostov

Mnogi obiskovalci iz vseh teh smeri radi krenejo tudi na Mašun. V tamkajšnjem gostišču se radi ustavijo predvsem italijanski gosti, še posebej avgusta ob kolektivnih dopustih. Lastnik gostišča Mašun Mitja Bolčina pravi, da imajo največji obisk ob nedeljah. “Sicer pa smo v veliki meri odvisni od vremena, če je lepo, je obisk večji,” pravi Bolčina. Čeprav tudi potarna, da se pri obiskih v zadnjih letih zelo pozna kriza: “Do leta 2009 je bil obisk odličen, potem manj, saj je vse bolj videti, da imajo ljudje manj denarja.”

Mnogi so se v preteklih dneh prišli na Mašun ohladit. Veliko ljudi pa se odloči za aktivnejši izlet in za kolesarjenje (v gostišču poleg prostora za piknik, otroškega igrišča ali igrišča za odbojko in košarko izposojajo še kolesa) ali pa sprehod po Mašunski gozdni učni poti. Ta jih popelje in spozna z bogato zgodovino Mašuna, rastlinstvom in živalstvom ter odpre pogled na Snežnik. Kot informacijsko-izobraževalno središče pa že nekaj časa deluje tudi Gozdna hiša Mašun.

S kolesom ali peš

Priljubljena izletniška točka mnogih so tudi Sviščaki. Na gozdni jasi pod Snežnikom se je razvilo počitniško naselje, v zimskih dneh je tam delovalo tudi smučišče. Poleti domačini radi zahajajo v svoje počitniške hišice, izletniki, sprehajalci in planinci pa se radi ustavijo tudi v planinskem domu. Najemnica Jadranka Čosič pravi, da se pri letošnjem obisku pozna lepo vreme. “Veliko turistov se pride v hudi pripeki ohladit. V glavnem so to planinci, ki nadaljujejo pot na Snežnik, in tisti, ki pridejo na enodnevne izlete,” pravi Čosičeva. Aktivnejši Sviščake lahko izkoristijo za kolesarjenje, saj od Sviščakov do Gomancev po snežniških gozdovih poteka krožna pot, primerna za gorska kolesa.

Sviščake lahko obiskovalci izkoristijo tudi za sprehod po nekaj več kot štiri kilometre dolgi gozdni učni poti, ki predstavlja pomen Snežniških gozdov. Na polovici poti - na jasi v Grdi Dragi - pa je tudi primeren prostor za razne igre.

Možnost sprehodov ponuja tudi sprehajalna pot Pogled na Snežnik, ki se prične na jasi pred Planinskim domom, se povzpne skozi naselje in poteka naprej po gozdni poti do razgledišča, kjer se odpre pogled na Snežnik.

Poletje je sezona visokogorja

Ker pa so Sviščaki najbolj znani kot izhodišče za vzpon na Snežnik, se na 1796 metrov visoko kraško planoto odpravijo številni planinci.

Na vrhu jih v koči Draga Karolina čaka okrepčilo - v avgustu celo vsak dan, saj bo koča odprta ves čas. Oskrbnik koče Slavko Škoberne sicer pravi, da je kljub vročini v dolini - na vrhu Snežnika je vedno za kakšnih deset stopinj hladneje - obiskovalcev enako kot druga leta. “Če se ljudje na vrh ne odpravijo zgodaj zjutraj, je vzpon težavnejši,” pravi Škoberne, ki pohodnikom svetuje poletna pokrivala s širokimi krajci in zaščito proti UV žarkom.

Je pa na vrhu Snežnika v poletnih dneh gotovo prijetno spati, saj se temperatura spusti na 12 stopinj Celzija, pove Škoberne. Koča namreč pohodnikom ponuja 28 ležišč, dobro hrano (znani so tudi po odličnih štrukljih) in zabavo. V začetku avgusta bodo namreč na vrhu Snežnika tradicionalno zaigrali Kerglci izpod Ahca.

Poleti se na gore, kot je Snežnik, odpravi manj “pravih” planincev, še pojasnil Škoberne. “Poletje je namreč zanje sezona visokogorja in se odpravijo osvajat precej višje vrhove.” Prav zato se v tem letnem času manj ljudi poda do Planinske koče na Kozleku.

TINA M. VALENČIČ,

LEA KALC FURLANIČ