Pred sto leti so Ilirsko Bistrico povzdignili v trg
V začetku 20. stoletja se je Ilirska Bistrica z okolico že toliko razvila, da ji je 15. januarja 1911 cesar Franc Jožef I. podelil trške pravice. To jo je postavilo ob bok velikim mestom na Kranjskem in v Istri. Stoletni spomin na pomembno pridobitev, na katero danes še spominjajo semanji dnevi na bistriškem Placu, bo z današnjo prireditvijo in razstavo obudila tudi bistriška občina.
ILIRSKA BISTRICA> Bistriško dolino je že v 19. stoletju zajelo živahno zadružno gibanje na Slovenskem. Ivan Simčič, sicer kustos bistriške enote Pokrajinskega muzeja Koper na Premu, opisuje, da sta bili že leta 1884 v Trnovem ustanovljeni dve posojilnici. “Sledile so mlekarske zadruge v Trnovem in Vrbici, posojilnica v Knežaku, lesno vnovčevalna zadruga v Bistrici in druge, ki so lajšale finančne težave kmetov, članov teh ustanov.”
Leta 1896 so Mlekarsko zadrugo v Trnovem kot tretjo po vrsti vpisali v zadružni register. “Z izgradnjo mlekarne leta 1896 so bili postavljeni temelji za razvoj govedoreje, usmerjene v odkup in pridelavo mleka, in za poznejši nastanek živilske in kemijske predelovalne industrije, ki se je razvila v Ilirski Bistrici,” je navedel Simčič.
Prireditev in odprtje razstave ob 100-letnici povzdignitve Ilirske Bistrice v trg se bo pričela danes ob 18. uri v Domu na Vidmu. Poslušalci bodo prisluhnili županu Emilu Rojcu, Tomu Šajnu in Vojku Čeligoju iz bistriškega društva za krajevno zgodovino in kulturo ter kustosu bistriške enote pokrajinskega muzeja Koper Ivanu Simčiču. Program bo popestrila pevska skupina Vasovalec. Na razstavi pa bo na ogled 66 razglednic z motivi Ilirske Bistrice od 1899 do druge svetovne vojne.
Največji rezultat in vpliv zadružniškega gibanja v dolini reke Reke ob koncu 19. stoletje pa sta postavila domačina Žnidaršič in Valenčič z izgradnjo tovarne Pekatete (1899), prve tovarne testenin na Kranjskem.
“Narejeni so bili prvi koraki na področju uporabe parnih strojev in elektrifikacije. V tovarni Pekatete in na žagah so pričeli z uporabo parnih strojev, z lokomolna (dinamo) pa proizvodnjo električne energije za razsvetljavo in za lastne potrebe. Do tedaj so v dolini reke Reke vse stroje na žagah in mlinih poganjala vodna kolesa,” je še pojasnil Simčič.
Tako se je v začetku 20. stoletja Ilirska Bistrica z okolico že toliko razvila, da ji je 15. januarja 1911 cesar Franc Jožef I. podelil trške pravice. Pod trg z imenom Ilirska Bistrica so sodila naselitvena jedra Gornji kraj (kjer je danes Levstikova ulica), Dolnji kraj (današnja Cankarjeva ulica od Sušca čez Plac in po Prešernovi ulici do Novega sveta) in Nabreški kraj (ulice na levem bregu potoka Sušec, Aljažev breg, Adamičeva ulica, del današnje Cankarjeve ulice, do Bazoviške ceste).
Pridobitev trških pravic je Ilirsko Bistrico in okolico postavila ob bok velikim mestom na Kranjskem in v Istri, je pojasnil Simčič. “Trške pravice so predstavljale in še zmeraj pomenijo pomemben gospodarski, družbeni in kulturni dejavnik v življenju mesta. Plac (Titov trg) kot velika površina v središču mesta omogoča stičišče in druženje ljudi pri prodajanju in kupovanju izdelkov, spremljanju kulturnih prireditev in informiranju z novicami lokalnega in širšega značaja,” je še pojasnil Simčič.
Na zgodovino in pester razvoj Ilirske Bistrice ter na njeno povzignjenje v trg krajane danes spominjajo semanji dnevi. Ti se vsakega prvega in šestnajstega v mescu odvijajo na bistriškem osrednjem trgu, na Placu, kamor pestro trgovanje privabi marsikaterega Bistričana.
TINA M. VALENČIČ
