Pred tornadom ima strahospoštovanje

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Marko Korošec se je v iskanju super neviht že štirikrat podal na “alejo tornadov”, to je območje med državami Teksas, Kansas in Oklahoma v ZDA, kjer je največ vrtinčastih pojavov.

Marko Korošec ekstremne vremenske pojave tudi fotografira
Marko Korošec ekstremne vremenske pojave tudi fotografiraBogdan Macarol

DUTOVLJE> Svoje izkušnje je v PN in drugih medijih že večkrat predstavil javnosti in postal znan kot “lovec na ekstremno vreme”. V petek se je na Krasu prvič predstavil s predavanjem in razstavo - o ekstremnih vremenskih razmerah in pojavih v Sloveniji in svetu.

“Lansko leto obeležuje črna statistika tornadov v ZDA. Zabeleženih jih je bilo 1690, od tega šest z najvišjo jakostjo EF6, kjer so hitrosti nad 320 kilometrov na uro. Smrtnih žrtev je bilo 550, povzročene škode pa za deset milijard dolarjev,” je v petek, ko so v ZDA spet pustošili tornadi, na predavanju v Bunčetovi domačiji povedal kot očividec.

Tornadi imajo premer od deset do sto metrov, največji tudi več kot dva kilometra. Gibljejo se s hitrostjo okrog 50 kilometrov na uro, njihova hitrost vrtenja v vrtincu lahko presega 500 kilometrov na uro, trajajo pa od nekaj sekund do več kot ene ure. Marko Korošec se jim je približal na največ 500 metrov. Letošnjo ekspedicijo na alejo tornadov načrtuje med desetim majem in devetim junijem.

Tornado tudi pri Kozini

Doma je iz Žirij pri Sežani, zato se je opazovanju ekstremnih vremenskih pojavov posvetil tudi na Krasu in tudi tu posnel vrtinčaste pojave. “Imuni pred njimi nismo niti pri nas. Sam sem lani poleti celo posnel šestminutno vrtinčenje zraka s tornadom pri Kozini,” pove Marko Korošec, ki študira meteorologijo na ljubljanski univerzi, od leta 2005 pa je redno zaposlen kot skrbnik cestno - vremenskega informacijskega sistema pri DARS-u.

“Strah me je bilo do sedaj dvakrat. Enkrat, ko je šel vodni vrtinec pri Sesljanu preko mojega avta in drugič, ko me je ravno tako v avtu ujela huda toča. To sem že videl v velikosti tenis žogic, največja zabeležena v svetu pa je imela premer celo 17 centimetrov,” trezno pove Korošec, katerega pri neobičajnem hobiju vodi strahospoštovanje do narave.

Dobri živci in hitrost

“Lovci na nevihte in tornade moramo imeti tudi dobre živce, poleg tega pa poznati fiziko atmosfere in pojavov, biti opremljeni s dobro opremo, in imeti dobre vozniške sposobnosti in sposobnost hitrega odločanja,” je naštel pogoje za uspešen lov. Kot cilje početja, ki se marsikomu zdi ekstremno, našteje predvidevanje lokacije nastanka močne nevihte, kar daje možnost pravočasnega opozarjanja ljudi na nevarnosti. Zbiranje znanja obeta, da bo to opozarjanje v prihodnje še bolj učinkovito.

“Cilj je narediti tudi dobro fotografijo in video posnetek,” še doda. Z obojim se je predstavil tudi v živo. Na fotografski razstavi, ki je njegova prva, je poleg fotografij tornadov postavil na ogled posnetke ostalih impresivnih vremenskih pojavov. Ti so nastali v preteklih desetih letih, izven glavne sezone neviht, prikazujejo pa strele, orkansko burjo, točo, obilno sneženje, megla, ivje in žled. Razstava bo na ogled do 23. marca.

BOGDAN MACAROL