Prednost pred dopustom ima Park vojaške zgodovine

“V parku se končuje projekt celovite ureditve kompleksa Parka vojaške zgodovine. To poletje sopotekale ključne faze projekta, zato je klasičen dopust zelo trpel. S težavo sem si uspel privoščiti teden dni oddiha na morju. Z družino smo šli na Vis, kamor se radi vračamo. Pa ne zato, ker je bila tukaj včasih vojaška baza, kot se pošalijo moji sodelavci.”

A žrtev vendarle ni bila prevelika, saj je Boštjančič že več kot desetletje, odkar je pivška občina iz propadajočih starih vojašnic začela razvijati svoj osrednji razvojni projekt, gonilna sila in idejni vodja parka, kjer “združuje hobi in službo”. V teh dneh zato z velikim zadovoljstvom bdi nad zaključnimi deli. “Zlasti velik zalogaj je bila selitev eksponatov v nov paviljon. Gre za velike, težke eksponate, med katerimi je najtežja seveda podmornica, in posledično za velike logistične premike. Selitev je trajala tri tedne in je potekala v največji vročini, da se je še asfalt začel udirati pod težkimi tovori,” hudomušno pravi. Posebno pozornost pa je zahtevala tudi priprava nosilne razstave, posvečene slovenski osamosvojitveni vojni. Boštjančič njeno postavitev doživlja tudi kot nekakšno moralno dolžnost. “Izhajamo iz tega, da ima ta lokacija pomembno zgodovinsko težo. Prvi tanki so 26. junija 1991 krenili iz te vojašnice. S tega vidika ima ta prostor legitimnost, da nosi tako pomembno razstavo. Zdaj tega Slovenci v nacionalnem merilu nimamo,” poudarja pomen razstave, ki jo v parku postavljajo s pomočjo Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Tudi zato je Boštjančič, ki ga že od nekdaj zanima zgodovina, čeprav je po osnovni izobrazbi inženir gozdarstva, letos poleti dal prednost strokovni literaturi. Skladovnica ostalih dobrih knjig, ki si jih poleti rad privošči, pa bo morala počakati na zimo. Takrat bo manj dela tudi na domači kmetiji, ki je sicer njegov hobi in sprostitev. VRŽ