Prejeli smo: Uporaba imena istrski teran je v Sloveniji omejena

Avtor dionizično označi prihod istrskih vinarjev v osrčje Krasa in domovino terana kot zgodovinski. Ti naj bi s seboj celo prinesli na pokušino svoj takoimenovani istrski teran, o katerem je bilo v preteklosti prelito že veliko črnila. Spomnimo: pravico do uporabe imena teran za istrsko mešano črno vino so si istrski vinarji uspeli ubraniti pred najvišjim evropskim sodiščem.

Pravica do uporabe imena za to istrsko vino ima izven Republike Hrvaške pomembno omejitev pri trženju slednjega. Po evropski zakonodaji mora na etiketi istrskega terana biti z večjimi črkami kot sam napis “teran” pisati “Hrvatska Istra”. Gre za razločevalni znak o poreklu vina, da se ve, od kod to prihaja in se evropski potrošnik ne more zmotiti o tem, kaj kupuje. In to dejstvo nas je na degustaciji najbolj zbodlo v oči in globoko užalilo. Trije istrski vinarji so nonšalantno točili svoje vino iz steklenic opremljenimi z njihovimi nacionalnimi etiketam, kjer ime “teran” (ki to ni) po velikosti prevladuje nad ostalim tekstom. Tovrstno označevanje ustekleničenega vina na njihovem domačem trgu je popolnoma legitimno. Se pa ta praksa konča na reki Dragonji; prodaja steklenic s tovrstno etiketo izven Republike Hrvaške ni dovoljena, morebitna kršitev slovenske zakonodaje pa se sankcionira. Na to dejstvo je bil organizator degustacije predhodno opozorjen in je celo obljubil, da bo težavo pravočasno in primerno uredil. Jasno, na degustaciji je ostala obljuba neizpolnjena in steklenice s hrvaškimi etiketami so bile ljubiteljem žlahtne kapljice dane na pogled in pokušino.

Udeleženi slovenski akterji (organizator in župana) so to žalitev našega terana enostavno prezrli in dajali v tem kontekstu neprimerne izjave o prijateljstvu in dobrem sodelovanju. Kaj mi kot izključni pridelovalci terana menimo o sodelovanju? Seveda lahko sodelujemo, vendar pod enakimi pogoji povsod in za vse deležnike. Kot primer: na ocenjevanju vin v istrskem Poreču so organizatorji naš teran z vrhunskimi ocenami s svetovnih tekmovanj uvrstili v med vsemi kategorijami najmanj kvalitetna vina in ga šteli za namizni refošk. Je šlo torej v Šepuljah za nevednost teh, ki bi teranovo zgodbo morali poznati ali tradicionalno slovensko ponižnost in strah pred morebitno užaljenostjo istrskih vinarjev, če bi jim promocijo istrskega terana prepovedali? Vsi pomembneži so v isti sapi znali povedati, kako so se osebno angažirali pri boju za priznanje poimenovanja teran izključno za vino s poreklom iz slovensko-italijanskega krasa. Kam je torej izginil ta zanos, ljubezen do domače zemlje, borbenost? Kot da so ob obilici dobre hrane in plemenitega vinca pozabili na domoljubje, ljubezen do sadu domače zemlje in teran zatajili.

Da se razumemo. Pozdravljamo promocijo izdelkov istrskih vinarjev na našem trgu. Radi jih bomo gostili in krepili sodelovanje. Kot mi, se tudi oni trudijo pridelati in ponuditi vse bolj zahtevnemu potrošniku najboljše, kar lahko njihovo znanje, trud in skopa kraška zemlja da od sebe. Vsak lahko in mora iskati svoj prostor pod soncem. Spoštovati pa je potrebno pravni red države, v kateri skušajo tujci svoj proizvod prodati. V Republiki Sloveniji je teran zavarovan kot kolektivna blagovna znamka in s Pravilnikom o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Slednji jasno določa poreklo, sestavo in značilnosti terana in odmika od tam navedenih pogojev za pridobitev časti imenovanja vina teran PTP ni. Navedena zaščita dejansko pomeni, da istrski pridelovalci svojega vina pod imenom teran ne smejo prodajati ali promovirati v nobeni od držav, kjer smo kraški vinarji dosegli zaščito z znamko. To prav dobro vedo organizator te sporne degustacije in istrski vinarji. Pa se izgleda na zakonodajo požvižgajo. Zagotoviti pošten tržni pristop in varovanje potrošnika pred surogati in nepoštenimi prodajnimi praksami je predvsem dolžnost organov nadzora. Slednji navadno ukrepajo prepozno, po inerciji ali sploh ne. Ker pa jim Slovenci že pregovorno ne zaupamo, je na nas samih, da se prepričamo in osveščeno odločimo, kaj (si) bomo postavili na mizo. Za nas Kraševce bo to vedno in izključno naš Teran: pisan z veliko začetnico. Naše plemenito vino, ki je samo eno in edino. Stoletja so ga mukoma pridelovali naši dedje in katerega izročilo pridelave bomo s ponosom prenesli na naše naslednike.

Franko Seražin, Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa in Matej Rogelja, Konzorcij kraških pridelovalcev terana