Premog, ki greje še danes
V stavbi nekdanje rudniške uprave v Vremskem Britofu je bila v nedeljo predpremiera dokumentarnega filma Zakriti premogovniki Krasa. Ob številčni udeležbi so domačini potrdili namero, da pozabi iztrgajo še zadnje žive spomine na rudnik in rudarjenje, ki sta bila tod aktualna več kot 200 let.
FAMLJE >“Da je v Vremski dolini črn premog visoke kalorične vrednosti, so vedeli že Nizozemci leta 1778, ki so ga uporabljali za čiščenje sladkorja v Trstu, ljudje pa so ga poznali že prej, okoli leta 1757”, je filmsko zgodbo polurnega filma v uvodni špici nakazal njegov režiser in scenarist Jadran Sterle. Pod okriljem TV Slovenije so ga posneli lani.
Snemali so v opuščenih rudnikih v Vremskem Britofu (enoto v Zavrhku so zaprli leta 1955, v Famljah pa 1964) ter manjših rudnikih v Rodiku, Ilirski Bistrici ter okolici Bazovice in Lipice, ki so prenehali z obratovanjem v istem času. Vremski rudnik Timav je bil odprt v 19. stoletju.
“Tu sem začel delati leta 1958, ko mi je bilo 24 let,” je opisal svojo izkušnjo eden od še živih rudarjev, Viktor Magajna iz Famelj. “Premog smo kopali večinoma leže, saj so bile plasti premoga debele le do kakšnega metra, redko do dva metra. Čeprav nismo izčrpali vseh zalog, pa smo pred 50 leti tu prenehali z delom, ker je postala cenejša nafta bolj aktualna,” je opisal trdo zasluženi rudarski kruh. Tik pred zaprtjem so bili že na globini 300 metrov, kjer so jim delo pogosto oteževali vdori vode v rove, ki so povzročali nesreče. ”Na srečo ni bila nobene smrtne, čeprav smo delali v treh izmenah in le ob svetlobi karbidovk,” se je Magajna še zahvalil usodi.
Ob podpori občine Divača, ki je že pred leti odkupila nadzemne rudniške prostore v Vremskem Britofu, da bi v njih uredili rudniški muzej, to idejo sedaj udejanjata dve lokalno delujoči organizaciji, fameljsko turistično kulturno in športno društvo Urbanščica s predsednico Mirjam Franetič in Park Škocjanske jame z direktorico dr. Gordano Beltram. “Tokratna priložnostna razstava z izposojenimi rudniškimi predmeti, načrti in dokumenti je dokaz, da se začenjamo spet zavedati svoje zgodovine ter da želimo - tudi ob pomoči parka, od koder smo dobili v dar rudarske vozičke - udejanjiti idejo muzeja. Vemo, da časi niso finančno ugodni za večje investicije, a lokalni gospodarski izziv vidimo v turizmu, za katerega imamo vse danosti,” je bila odločna Franetičeva.
Film bo 30. septembra uvrščen na program nacionalne televizije. Do konca leta bo prikazan tudi v Ilirski Bistrici, Rodiku, Matavunu ter Bazovici.
BOGDAN MACAROL
