Prenovljena postaja brez vlakov
Slovenske železnice so pred tremi leti v prenovo železniške postaje v Gornji Košani vložile več kot milijon evrov. A krajanom nova postaja - ki so jo medtem zaradi samevanja po žledu že dodobra uničili vandali - ne koristi kaj prida. Določeni vlaki namreč na podlagi odločbe inšpektorja tu ne smejo ustavljati, saj je razmik med vlakom in peronom prevelik in lahko ogroža varnost potnikov. Na Slovenskih železnicah (SŽ) tehnično rešitev še iščejo.
GORNJA KOŠANA > Prebivalci Košanske doline, za katere je bil vlak edina javna povezava s svetom, so težko pričakovali skorajšnji začetek ponovne vožnje potniških vlakov po primorski progi. Po žledu je bilo namreč s kombijem nadomeščenih le nekaj povezav ali pa so bile te zaradi čakanja v Pivki tako neusklajene, da so se potniki morali znajti drugače. A so zdaj doživeli hladen tuš. Novi vozni red razkriva, da bo v Košani ustavil komaj še kakšen vlak.
Dva vlaka na dan?
“Ogorčeni smo, da bosta na sodobni in v skladu z vsemi evropskimi standardi prenovljeni postaji po novem v celem dnevu ustavila komaj dva vlaka,” pravi Zdenka Kapelj, predsednica vaške skupnosti Gornja Košana.
Po razlagah, ki so jih dobili domačini, je razlog nepravilno prenovljena postaja. “Tiri visijo, zato se vlak nagne, tako da je med peronom in vlakom prevelik razmik, kar je nevarno pri vstopanju. Sprašujemo se, kako je to mogoče? In kako je potem postaja sploh lahko dobila uporabno dovoljenje, zdaj pa je inšpekcija ustavljanje določenih vlakov prepovedala? “ sprašuje Kapljeva.
“Razlaga, ki so jo poslali s SŽ, je tako neverjetna, da skoraj nisem mogel verjeti - kako je mogoče prenoviti postajo tako, da na njej ustavljanje določenih vlakov ni več mogoče? Neverjetno!” je ogorčen tudi Klemen Lah iz Dolnje Košane, ki se boji nazadovanja življenjske ravni in možnosti v Košanski dolini, če določene jutranje in popoldanske linije ne bodo vzpostavljene. Da bodo krajani, ki so brez avtomobila, zdaj dobesedno odrezani od sveta, pravi tudi Kapljeva: “V dolini razen šolskega avtobusa nimamo nobenega avtobusa, zdaj pa še vlakov ne bo. Prej je tukaj ustavilo vsaj toliko vlakov in ob takšnih urah, da so ljudje lahko šli do Ljubljane in Sežane ter prišli nazaj.”
“Pred leti smo v železniško postajo tako občina kot država vložili zelo veliko denarja, zato je nesprejemljivo, da se na tej železniški postaji ne morejo ustaviti vsi vlaki, ki gredo tukaj mimo in ki zagotavljajo povezavo Košanske doline s preostalim svetom. Občina je že apelirala na SŽ - in bo tudi na ministrstvo, če to ne bo zaleglo -, da naredijo vse, kar je potrebno, da se bodo vsi vlaki v Košani lahko ustavili,” je včeraj dejal pivški župan Robert Smrdelj.In spomnil, da je vzporedno s prenovo postaje občina s pomočjo sofinanciranja SŽ uredila tudi izvennivojsko križanje železniške proge.
Na SŽ za oviro vedeli že vnaprej
Janez Krivec, predstavnik SŽ, nam je odgovoril, da po odločbi republiškega inšpektorata zaradi prevelike razdalje med peronom in tlemi potniške garniture Siemens Desiro - ta namesto dovoljenih 30 znaša približno 45 centimetrov - garniture Siemens Desiro v Košani ne smejo ustavljati.
“Postajališče je zgrajeno na izraziti krivini, zato je bilo zaradi specifike območja in postajališča jasno, da nekateri vlaki na tem postajališču ne bodo ustavljali. To je bila med graditvijo edina možnost, saj smo le tako lahko omogočili, da postajališče v Košani sploh ostane,” je pojasnil Krivec.In zagotovil, da na SŽ že dalj časa iščejo ustrezno tehnično rešitev, da bodo na tem postajališču lahko ustavljali tudi vlaki Siemens Desiro. Dokler je ne najdejo, pa so zagotovili prevoze s postajališča Košana z drugimi vlaki. Povezave proti Ljubljani so tako organizirane trikrat na dan, proti Sežani pa dvakrat.
“V času, ko bi morali narediti vse, da bi bil javni potniški promet bolj konkurenčen in privlačen, je to, kar se dogaja v Košani, toliko bolj absurdno, nedopustno, kar nadrealistično,” je kritična tudi Katarina Otrin, vodja projektov programa Mobilnost pri društvu za sonaravni razvoj Focus. Stanje povezuje tudi z dejstvom, da pri nas odgovorni o prehodu na trajnostno mobilnost bolj ali manj le govorijo, naredijo pa premalo. Pa tudi s finančnimi učinki. “Tovorni promet prinaša dobiček, potniški ne. Prehod tovornega prometa s cest na železnico je sicer pomemben sestavni del trajnostne prometne politike, a žal posodobitve železnic v Sloveniji ne bodo zmanjšale števila tovornega prometa na cestah. Gre zgolj za povečanje dobička brez zmanjšanja pritiska na okolje. Pri tem pa 'ta kratko' potegne potniški promet, ki je v podrejenem položaju. Dokaz za to je tudi stanje v Košani,” meni Otrinova. Zato jo veseli odziv lokalne iniciative, ki zahteva sodobnim potrebam po mobilnosti prilagojen javni potniški promet. “Čas je, da se tudi drugje organizirajo lokalne iniciative in povečajo pritisk za izboljšave v javnem potniškem prometu, od katerega je odvisnih 50 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki zaradi različnih razlogov ne vozijo avta.”
V Košani še opozarjajo na klavrno podobo pred tremi leti prenovljene postaje. “Odkar postaja po žledolomu ni bila v uporabi, se je pojavil velik problem vandalizma. To postajališče je zelo uničeno. Tukaj se zbirajo skupine iz raznih koncev Slovenije. Tudi 20, 30 avtomobilov je tukaj v nočnem času. Govorili smo s predstavnikom SŽ, ki je odgovoren za vzdrževanje. Podal je prijavo na policijo. A zaenkrat se ni še nič spremenilo,” je še opozorila Kapljeva.
VERONIKA R. ŽENKO
