Preteklost je vir modrosti za današnje življenje
Jasna Majda Peršolja je neizčrpen vir zanimivih pričevanj o preteklosti, so se prepričali obiskovalci kulturnega večera v Koprivi. V počastitev slovenskega kulturnega praznika ga je pripravilo domače športno in kulturno društvo.
KOPRIVA > Med pogovorom, ki ga je vodil društveni predsednik Primož Sturman, se je izkazalo tudi, da zna Jasna Majda Peršolja ljudsko slovstvo ne le zbirati, temveč z izjemnim posluhom za širše družbene razsežnosti posamičnih pojavov vsak posamični pojav umestiti v zgodovinski, kulturološki in sociološki kontekst ter iz njega povleči še nauk za današnje čase.
V polni dvorani vaškega doma je najprej spomnila na pomen vasi Kopriva, ki je slovenski kulturi dala veliko pomembnih mož in žena, od pred kratkim preminulega etnologa in folklorista Milka Matičetovega do mladinske pisateljice Branke Jurca, gledališke igralke Berte Ukmar in pravnika Josipa Jurce. Zatem je spregovorila o pomenu ljudskega slovstva na Krasu in v Brkinih, h kateremu je tudi sama prispevala kar deset knjižnih naslovov. Posebno zanimivo so izzvenele pravljice, ki jih je povedala v narečju.
Spomnila je tudi na pomen, ki ga je v času fašizma odigral Zbor svečenikov svetega Pavla, organizacija primorske duhovščine, pri kateri so bili najbolj dejavni avberski župnik Virgil Šček, njegov tomajski kolega Albin Kjuder ter nekoliko starejši Anton Požar, ki je zadnja leta svojega življenja služboval v Koprivi. Po njihovi zaslugi so dobili priložnost za izobraževanje nekateri mladi, ki so se pozneje z zlatimi črkami zapisali v slovensko kulturo. Poleg že omenjenega Matičetovega je svoj intelektualni potencial tako začel kaliti tudi Ciril Zlobec iz bližnjih Ponikev.
Peršoljeva se je spomnila tudi lani preminulega Pavla Merkuja, ki je bil skupaj z Matičetovim zaslužen za to, da je Rezija prešla v splošno narodno zavest. Z grenkobo pa je ugotavljala, da narečje med ljudmi vse bolj izgublja svoj prostor. Mladi, predvsem otroci, se vse bolj pogovarjajo v šolskem jeziku. S tem so soglašali tudi obiskovalci, ki pa so v pogovoru poudarili tudi, da mlajše generacije znova odkrivajo izročilo prednikov, od ljudskih pesmi do ledinskih in hišnih imen.
Da je res tako, sta dokazali mladi Špela Ukmar in Sara Gulič, ki sta prebrali nekaj odlomkov iz del Jasne Majde Peršolja, ter vaški otroci, ki so ob violinski spremljavi Pike Bernetič zapeli Premrlovo uglasbitev Prešernove Zdravljice. NR