Preveč sociale, premalo podjetništva
Zakon o socialnem podjetništvu, ki je bil sprejet marca lani, omogoča slovenskim podjetjem novo gospodarsko obliko. Ta se bodo lahko preoblikovala v socialna podjetja s kratico so. p. Kaj so prednosti zakona, kako se izogniti pastem in kako zakon uporabiti na Krasu, so vprašanja, na katera so poskušali odgovoriti na torkovi okrogli mizi v Sežani.
SEŽANA> Okrogle mize so se udeležili podpredsednica Državnega zbora RS Romana Tomc, generalna direktorica Direktorata za trga dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Damjana Košir in predsednik Društva gojiteljev dišavnic na Krasu Milko Novič.
Jasne definicije, kaj je socialno podjetništvo, ni. Zakon pravi, da je to podjetje, katerega glavni cilj ni ustvarjanje dobička, hkrati pa dviguje splošno družbeno korist. Kot je poudarila Tomčeva, med poslanci vlada konsenz, da je uveljavitev takega zakona nujna, saj niti en poslanec ni glasoval proti zakonu.
Dobiček podjetju, ne lastniku
Socialno podjetje zaposluje ranljive skupine na trgu dela, to so invalidi, starejši od 55 let, mladi in dolgotrajno brezposelni, je pojasnila Koširjeva. Pri sestavi zakona so si pomagali z zgledi v tujini, kjer socialna podjetja prispevajo tudi deset odstotkov k družbenemu bruto domačemu proizvodu, v Sloveniji pa le dva odstotka. Primera socialnih podjetij iz tujine sta Slovencem dobro poznan E. Leclerc iz Francije in Coop iz Italije, nadvse uspešno pa je baskovsko podjetje Mondragon.
Dobiček pri socialnem podjetju ne gre v roke lastnika, ampak predvsem v izboljšavo podjetja, poleg tega pa se odločitve sprejemajo po načelu en človek – en glas, ne glede na delež vloženega kapitala.
Inovacije namesto konservativnosti
“To bi bila tehnološka napredna kmetija, ki bi jo vodili kot podjetje, v katerem bi konzervativnost nadomestile inovacije.”
Po mnenju Milka Noviča bi se moralo socialno podjetništvo na Krasu vezati na kulturno bivanja. “Ta pa je povezana z zemljo,” je prepričan Novič. Njegova vizija socialnega podjetja je kraška kmetija. To bi bila tehnološka napredna kmetija, ki bi jo vodili kot podjetje, v katerem bi konzervativnost nadomestile inovacije. Kmetijstvo je po Novičevem mnenju nujno potrebno tudi zato, ker bi tako povečali samooskrbo Slovenije in zagotovili nova delovna mesta.
Sociala ali podjetništvo?
Če je Novič prepričan, da je novi zakon dober in da lahko Kras od njega veliko pridobi, pa so bili udeleženci nekoliko bolj skeptični. Prvo težavo je izpostavila že Koširjeva: “Verjetno bi bil boljši izraz družbeno podjetništvo kot socialno podjetništvo.” Boji se namreč, da ljudje ne razumejo, da gre v prvi vrsti za podjetništvo in ne za novo obliko socialnih pomoči. Zakon bi tako moralo urejati ministrstvo za gospodarstvo in ne ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da bi tudi javnosti dali jasno sporočilo, na čem je poudarek. Podjetniki se bojijo, da jim bodo socialna podjetja po zgledu invalidskih podjetij predstavljala nelojalno konkurenco.
Druga težava pa je, da je zakon v mnogih točkah nejasen in nerazumljiv. V Sloveniji se sprejme preveč zakonov, je dejal sežanski župan Davorin Terčon, ki pa niso nujno dodelani, zato jih vseskozi spreminjajo in dopolnjujejo. Le čas bo pokazal, ali bo novi zakon obrodil želene sadove, ali pa je le še eden v vrsti nedodelanih slovenskih zakonov. Jasno pa je, da je neodgovorjenih in odprtih vprašanj še veliko, vsekakor več kot tistih, na katere jim je uspelo odgovoriti na torkovi okrogli mizi.
PETRA MEZINEC
