Previdno s studenčnico
Ni malo ljudskih pesmi in pripovedk, v katerih bistra voda iz čudežnih studencev svojim junakom bodisi povrne (večno) mladost ali pa ima zdravilno moč. Tudi danes se z njihovo vodo marsikdo odžeja, čeprav ni neoporečna.
PIVKA, POSTOJNA > Latinski zapis na pivškem studencu, ki stoji v neposredni bližini novega vrtca, pravi, da je tamkajšnje vodno zajetje leta 1750 uredil župan Simon Čelihar, pred petimi leti pa sta ga obnovili občina in trška skupnost. Velja za zaklad neokrnjene narave, ki po pobočju v dolino priteka s hriba Ovčjak in nikoli ne presahne. V ta nekoliko skriti zeleni kotiček pa domačini vse pogosteje po vodo odhajajo ne le zaradi primanjkljaja ob sušnem poletnem obdobju, pač pa tudi zaradi onesnaženja pitne vode iz pip, ki jih je prestrašilo v začetku letošnjega leta.
Toda: je ta voda res zdravilna ali pa je morda celo škodljiva? “Vodni viri, kot studenci in vodnjaki, običajno nimajo kontrolirane kakovosti, ukrepi za preprečevanje onesnaževanja pa se ne izvajajo. Možnost onesnaženja je zato večja kot pri vodnih virih, vključenih v sistem javne vodooskrbe in tudi odvzem vode je običajno manj ustrezen,” je povedal vodja razvoja in investicij na javnem podjetju Kovod Tomaž Fabčič.
Na Kovodu sicer spremljajo le stanje vodnih virov, vključenih v javni vodovodni sistem, kakovosti studencev pa ne.
Zato pitja brez prekuhavanja ne priporočajo, saj voda iz studencev - tistih, ki niso pod nadzorom Kovoda - ni predhodno obdelana s filtriranjem in dezinfekcijo. LF