Pridnim se kopičijo gore odpadkov
Tista komunalna podjetja, ki so dobro delala in ljudi naučila pridno ločevati odpadke, so zdaj kaznovana. Pri njih se kopičijo gore ločeno zbranih odpadkov, predvsem embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadki (DRO) nočejo prevzeti.
SEŽANA > Gore odpadkov rastejo že na 30 lokacijah v Sloveniji. Na Primorskem imajo poleg Sežane največje težave v Ajdovščini, v državnem merilu pa škripa tudi v Trbovljah, Litiji, Sevnici ...
“Tako je praktično pri vseh komunalnih podjetjih, kjer izvajajo zelo aktivno zbiranje odpadne embalaže,” pravi direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Leon Behin.
Po njegovih podatkih so se težave začele oktobra. Sedaj čaka v Sloveniji na odvoz že 10.000 ton ločeno zbranih odpadkov. Če bo šlo tako naprej, jih bo do konca decembra že 25.000 ton.
Vodja gospodarskih javnih služb pri Komunalno stanovanjskem podjetju Sežana Vlasta Kukanja opozarja: “Mi napolnimo od 12 do 14 30-kubičnih zabojnikov na teden. Od začetka oktobra do zdaj smo uspeli predati le štiri, morda pet kontejnerjev tedensko.”
Največje težave imajo s plastično embalažo. Na odvoz je čaka že sto ton, skupaj s 60 tonami papirja in z desetimi tonami stekla. Vse to je tudi posledica dejstva, da so v štirih kraško-brkinskih občinah lani ločeno zbrali 43 odstotkov, letos pa bo ločeno zbranih frakcij že več kot polovica
“Naloga še ni opravljena”
A uspešna so le komunalna podjetja in ljudje, od tod naprej sistem očitno ne deluje. DRO (Slopak, Inerseroh in Surovina) namreč trdijo, da so svoj delež ločeno zbrane embalaže že odpeljale in tako opravile svojo nalogo. Na ministrstvu za okolje pa trdijo, da ni dovolj, da so prevzele 60 odstotkov embalaže, za katero je bila plačana tako imenovana embalažnina. Prevzeti morajo vso zbrano embalažo in to do 31. decembra.
Generala direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Barbara Avčin Tržan je na včerajšnjem obisku sežanskega odlagališča, v prisotnosti ministra Roka Žarnića, dejala: “Nobena družba ne more reči: mi smo svojo nalogo naredili, mi smo zbrali toliko in toliko odpadne embalaže. Naloga je opravljena 31. decembra!”
Evropska in slovenska zakonodaja sta tu nedvoumni, zato žuga z ukrepi. Glavna okoljska inšpektorica Aleksandra Velkovrh napoveduje, da bodo vzeli pod drobnogled obe strani, komunalna podjetja in DRO, ter jih skušali “pripraviti do tega, da bo sistem stekel”. Tako naj bi odpravili kratkoročni problem.
Težave so denarne, ne organizacijske
Barbara Avčin Tržan obenem napoveduje spremembe zakonodaje, da bi jasneje določili naloge in sankcije. “Dolgoročno pa država razmišlja o državni javni službi, da ne bomo več odvisni od volje posameznih družb,” pove. A to bo mogoče uveljaviti šele potem, ko se konec leta 2012 DRO iztečejo okoljevarstvena dovoljenja.
Težave so finančne in ne organizacijske narave, še doda: “Ti problemi se niso pojavljali, dokler je bilo moč to embalažo kot sekundarni material prodati. Družbe opozarjajo na ta problem zdaj, ko so nižje cene materialov in ko so same v finančnih težavah.”
Zato nekatere zahtevajo dodatno plačilo za odpravljanje nesnage v embalaži. Državi obenem očitajo, da od leta 2009, ko je moral prav zaradi odpadkov oditi okoljski minister Karl Erjavec, ni uredila normativov oziroma ni storila ničesar.
Behin pa opozarja, da bodo komunalna podjetja tožila DRO: “Če ne bo prišlo do odvažanja, je to edini način, ki bo sprožil odvoz.” V letu 2009 se je že izkazal za uspešnega, zagotavlja.
TINA ČIČ
