Pritožba razveljavila gradbeno dovoljenje
Gradnja osem do deset milijonov evrov vrednega centra starejših občanov na Kozini se ne more začeti. Kot pravi župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič - Midre, jo preprečuje “neutemeljena in absurdna” pritožba solastnika sosednjih zemljišč Alojza Mahorčiča iz Divače.
KOZINA >“Gre za velik projekt prioritetne narave, ki bo v večini financiran iz evropskih sredstev. Ker pa občina ne razpolaga s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, se na razpise ne more prijaviti. Nastaja nenadomestljiva škoda,” zaplet opisuje Zvonko Benčič - Midre.
Zato napoveduje odškodninsko tožbo zoper Alojza Mahorčiča: “Ker je splošno mnenje občine in javnosti, da je pritožba občana iz Divače neutemeljena in absurdna, bo občina sprožila odškodninsko tožbo,” napoveduje župan.
Mahorčič: “Župan se z mano sploh ni pogovarjal”
Mahorčič odgovarja, da želi ohraniti le dostop do svojih zemljišč in da metode medijskega pritiska zoper njega ne bodo zalegle: “Župan se z mano sploh ni pogovarjal. Ta pot, ki jo je izbral, je napačna. Če bo šlo tako naprej, se bodo stvari vlekle in se bo njegov mandat prej končal, kot bo to rešeno.”
Sam ima čas. “Meni se ne mudi,” pravi. Toda situacija je v bistvu lahko rešljiva s pogovorom, doda: “Ne nasprotujem gradnji. Vse bi bilo lahko rešljivo, če se uredi dostop.”
Zadeva se je zapletla kmalu po 15. juniju, ko je občina Hrpelje-Kozina pridobila gradbeno dovoljenje za center starejših občanov. Mahorčič je - kot solastnik sosednjih zemljišč v vplivnem območju načrtovane gradnje - v pritožbenem roku vložil pritožbo. Gradbeno dovoljenje tako ni postalo pravnomočno.
Upravni spor se sedaj nadaljuje na drugi stopnji, na ministrstvu za okolje in prostor. Občina trdi, da Mahorčič in ostali solastniki že imajo drugi dostop do svojih parcel, zato naj bi bila njihova zahteva neupravičena.
Služnost preko vojašnice?!
Poleg tega občina dokazuje, da gradnja Mahorčiču ne bo odvzela možnosti dostopa, saj te možnosti preko zemljišča za center starejših občanov ni nikoli imel. Tu je bila vojašnica jugoslovanske armade, ki gotovo ni nikomur dovolila prehoda skozi svojo tankovsko bazo.
“Na tem delu je bil zgrajen kompleks vojašnic, ki je bil ograjen z ograjo, tako da je bil prehod skozi to parcelo praktično nemogoč,” trdi občina v uradnem odgovoru na Mahorčičevo pritožbo.
O morebitni služnosti ni nobenega dokaza: ne pogodbe o služnosti ne zapisa v zemljiški knjigi ne nikakršne druge listine. To pomeni, da želi Mahorčič izkoristiti sedanjo situacijo, da bi pridobil pravico, ki je dotlej sploh ni imel, kar pa ni mogoče, opozarja župan občine Hrpelje-Kozina.
JLA se ni pogajala ...
Mahorčič razlaga stvari drugače: “Kjer nameravajo graditi, je bilo zemljišče mojega deda. Vojska je to kupila, potegnila črto in potem je bila zgodba končana. Ni se dalo pogovarjati. Rekli so, da bo tu kasarna, toliko plačamo in konec.”
Z drugih strani njegova zemljišča nimajo dostopa, trdi. To potrjuje tudi odločitev ministrstva, da pritožbo sprejme. “Če bi bila neutemeljena, je ne bi sprejelo,” pove.
... zdaj pa so drugi časi in drugi zakoni
“Sedaj je na potezi občina, a ne s tožbo, saj meni ne more nobena pravna poteza onemogočiti dostopa do moje lastnine. Zgodovinska dejstva so taka, da se takrat na to ni dalo vplivati. Bile so take razmere in taki zakoni,” pravi.
Toda sedaj so stvari rešljive, doda: “Samó: se je treba pogovarjati! Ne moreš nastopiti s pozicije moči, ker živimo v pravni državi.”
Sam pravi, da se z njegovo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje strinjata tudi dva od skupno treh preostalih solastnikov, s katerimi ima skupaj v lasti dvajset štiriindvajsetin parcel 3071/1 in 3071/4 v katastrski občini Hrpelje.
Občina razpolaga z drugačnimi podatki, v dopisu je župan zapisal: “Od 61 lastnikov se je pritožil samo eden.”
TINA ČIČ
