Protest proti hrupu in prahu
Stanovalci Gubčeve ulice, Ulice 7. maja ter vasi Rečica so se zaradi hrupa in prašnih delcev tovarne Lesonit že leta 2006 hoteli vključiti v upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja posodobitve linije za proizvodnjo vlaknenih plošč. V nameri niso uspeli, v osmih letih pa se praktično ni zgodilo nič v prid prizadetim krajanom.
ILIRSKA BISTRICA, REČICA > Stanovalci, združeni v civilni iniciativi (CI), so se leta 2006, ob gradnji modernizirane tovarne vlaknenih plošč, hoteli kot stranka v postopku boriti za svoje pravice. Prepričani so namreč, da jim tovarna zaradi hrupa in prašnih delcev ogroža zdravje in kakovost življenja.
Lesonit s figo v žepu
Vodstvo Lesonita že vsa leta zanika navedene trditve okoliškega prebivalstva. Meritve hrupa, ki jih morajo opravljati redno, kažejo, da hrup ne presega dovoljenih parametrov. Glede na to, da je Lesonit tovarna, ki predeluje les, bo v zraku vedno nekaj prašnih delcev. Vendar pa da so tudi te emisije v mejah dovoljenega.
“Zaradi objektivnih okoliščin z našo zahtevo nismo uspeli, pač pa smo s tovarno Lesonit sklenili dogovor v zvezi s spremljanjem oziroma merjenjem prašnih delcev v zraku (nakup merilne naprave, ki bo vsakodnevno spremljala onesnaženost zraka). Na podlagi tega dogovora smo odstopili od naše zahteve za vključitev v upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja,” so zapisali stanovalci v pismu, ki so ga naslovili na ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter na inšpekcijo za okolje in naravo.
Lesonit se namreč dogovora ni držal: “Dogovor seveda ni bil nikoli realiziran, s tem pa tudi ne možnost stalnega spremljanja onesnaženosti okolja s prašnimi delci tovarne Lesonit.”
Občina gluha
Z onesnaževanjem so že na začetku postopkov seznanili občinsko vodstvo in občinski svet, vendar so po besedah Janje Ternovec in Vladimirja Žnidaršiča, predstavnika civilne iniciative, naleteli pri tedanjemu županu Antonu Šenkincu na gluha ušesa. Občina se z njihovimi problemi ni želela ukvarjati.
Tudi sedanji sestav občinskega sveta je zavrnil možnost, da bi občina sofinancirala izvajanje meritev in vzdrževanje merilnih naprav.
Nekoliko posluha pri županu
Pač pa jim je, kot sta zatrdila sogovornika, prisluhnil sedanji župan Emil Rojc, ki ga je CI seznanila z njihovimi aktivnostmi. S posredovanjem župana so v določenem časovnem obdobju dejansko potekale meritve prašnih delcev v zraku. Rezultat meritev je občinski svet obravnaval na seji aprila 2012. Župan jim je v pogovoru dejal, da občina ne more ukrepati, ker za kaj takega nima pooblastil, da pa bo poskušala vplivati in pospešiti postopke inšpekcijske kontrole.
Ker so v zadnjih mesecih preteklega leta prebivalci ugotavljali povečano onesnaženost zraka (kar so zaznali tudi vidno) in ker se je še posebej močno povečal hrup, ki traja kar ves dan, so v CI začeli zbirati podpise prizadetih prebivalcev. Zbrali so jih 159.
“Izvor glavnine hrupa z močnimi vibracijami je v sekalnici, šum pa povzročajo veliki ventilatorji v ciklonih. Druga vrsta hrupa pa je nizkofrekvenčni hrup, ki ga zaznajo tudi oddaljeni stanovalci Trnova, celo v Gabrju in Vodnikovi ulici,” so zapisali v pismu okoljskemu ministrstvu.
CI ugotavlja, da kljub zagotovilom investitorja, da bo nova proizvodnja za okolje prijaznejša in manj obremenjujoča, ni tako. “Najbolj prizadeti prebivalci, ki živimo izven vplivnega območja tovarne, vsak dan občutimo onesnaževanje s prašnimi delci ter stalnim šumenjem in hrupom iz sekalnice. Stanje se ne izboljšuje, pač pa poslabšuje. Že sedem let si prizadevamo za zmanjšanje vplivov onesnaževanja, vendar so bila doslej naša prizadevanja neuspešna.”
Osem let boja za zdravje
V pismu, naslovljenem na bistriško občino, je pooblaščenec CI Vladimir Žnidaršič med drugim zapisal, da “smo na območju mesta, kjer so zbirali podpise, ugotavljali prekomerno obolevanje za rakom. Veliko zaposlenih iz tovarne Lesonit ni dočakalo pokojnine. /../. Nujno bi morali izdelati raziskavo o zdravstvenem stanju prebivalstva občine Ilirska Bistrica.”
CI zato poziva občino, naj se vključi v slovenski projekt kontrolnih meritev onesnaženja zraka s prašnimi delci, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Občina naj pozove Lesonit k nakupu merilne naprave v skladu z dogovorom iz leta 2006 ter od tovarne zahteva postavitev protihrupne ograje.
Osemletna zgodba, boj sosedov tovarne proti hrupu in prašnim delcem, se tako nadaljuje. Ali je tovarna preblizu stanovanjskih hiš ali so hiše preblizu tovarne, pa je vprašanje, podobno tistemu o jajcu in kokoši.
TOMO ŠAJN