Pršuti s podpisom v Štanjelu
Tradicionalni Praznik pršuta in terana ima na Gradu Štanjel že nekaj let eleganten podaljšek s prireditvijo Pršut & Vino, ki ponuja širok vpogled v svet pršutov. Letos so jih rezali devet, najstarejši je zorel več kot pet let. K njim so ponujali vina devetih vinarjev, obiskovalci pa so docela napolnili grajsko dvorišče.
Pod večer je bilo grajsko dvorišče precej polno, veliko ljudi pa je prišlo že v mraku.
Foto: Sašo DravinecŠTANJEL > Simo Komel z družino je ob podpori komenske občine na grajskem dvorišču v Štanjelu, kjer domuje tudi restavracija, ki jo vodi, tretje leto zapored pripravil festival Pršut & Vino. V stojalih so bila sušena stegna devetih pršutarjev. Ti so se potrudili in izbrali pršute, ki izkazujejo njihovo filozofijo in veščino.
Simo Komel (levo) je pršut ponudil komenskemu županu Eriku Modicu.
Foto: Sašo DravinecVrhunska kakovost
Najstarejši pršut, težko stegno križanca, je v imel v stojalu gostitelj Simo Komel, ki je tudi pršutar v Kobjeglavi, pršute označuje s Q Komel Selection. Pršut je nežnejšega okusa, eleganten, za na lep krožnik na pogrnjeni mizi. Njegov sosed Uroš Klinec s Plešivega v Brdih je rezal le nekoliko mlajši pršut, videti je bil še zajetnejši, morda je šlo le za optiko, saj Klinec pršut v stojalo postavi na drugačen način in ga reže pod drugačnim kotom, kot je v naših krajih običajno. Pršut je odlikovala večplastnost in globina okusa z izpostavljenimi oreškastimi notami. Štiri leta je bil star tudi pršut, ki ga je rezal Sebastjan Mavrič (Hiša Marica) iz Brd. Široke rezine so izkazovale izvrstno zrelost, bile so sočne in so se na jeziku skorajda stopile.
Miha in Jordan Cigoj iz Črnič sta v Štanjel prinesla več kot 30 mesecev zorjen pršut iz mangalice, panonske pasme prašiča, čigar meso odlikuje sladkasta maščoba, ki ima višjo vsebnost nenasičenih masščobnih kislin in nekatere druge sestavine, kar ugodno vpliva na raven holesterola v krvi. Ob sočnem, domala sladkastem pršutu, so obiskovalci razpravljali, ali je boljši njegov rdeči ali beli del. S pršutom iz mangalice je iz Murske Sobote prišel Janez Kodila, tudi njegov je izkazoval podobne značilnosti kot Cigojev.
Kraške barve je ob Komelu zastopala Oštirjeva kmetija iz Vogelj z dvoletnim kraškim pršutom, iz bližnjega Krmina je bil pršut d'Osvaldo iz stegna prašiča duroc, posebnost je bil dimljen pršut iz Njegušev v Črno Gori, kot svetovni kakovostni standard pa več kot štiri leta zorjen pršut iz pata negre iz pršutarne Fisan južno od mesta Salamanca v zahodni Španiji. Vse pršute so stregli na rezinah izvrstnega drožnega kruha iz tržaške pekarne Pagna Panificio Artigianale, hrano pa je ponujalo še nekaj drugih ponudnikov.
Joško Renčel (desno) in Žiga Ferlež iz Dutovelj sta v Štanjelu predstavila vitovsko, sauvignon in rose.
Foto: Sašo DravinecDevet vinarjev
Komelovi so v Štanjel povabili devet vinarjev. S Krasa so bili Joško Renčel, Marko Tavčar (Pietra) in Jakob Zidarich, z bližnjih Vipavskih gričev Hedele, Fedora in Guerila, iz Brd Movia in Edi Simčič, iz Furlanije pa obetavna klet Ronco del Gnemiz. Vnovič se je izkazalo, da za pršut ni le teran, temveč da okus elegantnih rezin lepo dopolnjujejo bela vina z malce izrazitejšo aromatiko in nekoliko več svežine.
Publika je bila od blizu in daleč, tako iz slovenskih kot italijanskih in avstrijskih krajev, veliko se jih na prireditev vrača. Vreme je bilo ravno pravšnje, vzdušje pa odlično, saj so si imeli stari znanci po dolgme vročem poletju marsikaj povedati. “Veseli nas zaupanje tako publike kot ponudnikov,” je zadovoljen Simo Komel, ki z ekipo ob delu v restavraciji že načrtuje prav tako tradicionalno in odlično obiskano martinovanje v Štanjelu. •