Prve diplome s Krasa
Sežana je dobila “svojih” prvih osem diplomantov. Toliko jih je uspešno zaključilo študij fotografije in oblikovanja materialov na Višji strokovni šoli Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani. Včeraj sta jim na svečani podelitvi čestitala tudi minister za šolstvo Igor Lukšič in župan Davorin Terčon.
SEŽANA > Študij fotografije so z diplomo sklenili Peter Mrhar, Natalija Grum, Jure Klen, Irena Herak, Maja Modrinjak in Aljaž Gregorič.
Podelitvi diplom je sledilo odprtje razstave Oblika in slika, na kateri so predstavili dela študentov aktualnega prvega in drugega letnika obeh študijskih programov. Razstava bo odprta do 3. februarja. Ob svečanosti so predstavili tudi tudi časopis ISO, ki so ga pripravili študentje drugega letnika reportažne fotografije. Njegovo ime ima dvojni pomen: pomeni oznako za občutljivost fotografskega filma, podnaslovili pa so ga tudi kot “iskrivo skozi objektiv”.
Prvi štirje so študirali izredno, zadnja dva redno. Diplomski listini sta prejeli tudi študentki oblikovanja materialov Jelena Uršič in Jana Štok. Obe sta se pri izbiri modula posvetili kamnu.
Osmerica je začela študij oktobra 2008 v prvi generaciji študentov Višje strokovne šole. Diplomirali so lani, prva svečana podelitev diplom pa je bila včeraj v Kosovelovem domu.
“Začenjali smo skupaj”
Ravnateljica Višje strokovne šole Jasna Rojc je spomnila na čas ob vpisu prve generacije: ”Izkazali sta nam izjemno zaupanje, saj vam kot šola nismo imeli kaj pokazati; začenjali smo skupaj.”
Oba študijska programa, fotografija in oblikovanje materialov, sta izpolnila pričakovanja njunih snovalcev, ugotavlja v. d. direktorice Visokošolskega središča Sežana Tjaša Kranjec: “Izpolnila sta jih v celoti, ker so se pri izvajanju študija osredotočili na kakovost.” Naslednji projekt in želja zavoda, ki bdi nad razvojem študijskih programov, je odprtje študijskega središča za oblikovanje in obdelavo kamna. Tu naj bi uredili delavnice za študente, našli stik z obrtniki in poskrbeli za promocijo. Kot kaže, pa to kljub številnim visokoletečim besedam ni lahko dosegljiv cilj, saj se po dveh neuspelih kandidaturah na razpisih sedaj že tretjič potegujejo za denar.
Kljub temu so našli pot do uresničitve cilja – to je študenta opremiti z znanjem in veščinami ter ga oblikovati v profesionalca, ki bo kreativen, sposoben racionalnega reševanja problemov in hitrega prilagajanja okolju, je dejala Rojčeva. Tako je v Sežani zaživela prva uradna ustanova, ki v Sloveniji omogoča izobraževanje o fotografiji na stopnji, višji od srednješolske, in edina višja šola za oblikovanje kamna.
Zato je minister za šolstvo Igor Lukšič čestital presoji snovalcem šole, ki so pred leti imeli pravo vizijo. Šola je po njegovem kolektiven uspeh v času egoizma, in uspeh, na katerega smo lahko ponosni: “To ni šola, ki bi krepila centralizem večjih centrov, ampak je šola, ki osmišlja ta prostor ob meji.”
Center z vizijo
Pritegne lahko tudi študente iz tujine, meni minister: “Postane lahko pomemben slovenski višješolski center v tem delu sveta, ki bo pritegnil tudi študente iz Evrope.”
Sežanski župan Davorin Terčon je pojasnil, da je v času, ko v Sežani zaradi padca generacij usihata nekdaj perspektivna študija računalništva in turizma, želja občine omogočiti prav tu celotno izobraževanja na področju fotografije in oblikovanja materialov - od srednje do višje in visoke šole. Za to bodo potrebovali primerne pogoje za praktično delo, ki jih želijo zagotoviti v sistemu delavnic oziroma centra domače in umetne obrti. “Za tak kraj, kot je Sežana, center tu na Krasu, je taka šola primerna tudi po obsegu in želimo si, da bi bila šola za fotografijo in oblikovanje materialov tukaj doma in znana širše po Sloveniji,” je prepričan župan.
Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri nastanku in razvoju šole - sekretarju na ministrstvu za šolstvo Boštjanu Zgoncu, bivšim “strukturam” na občini, na čelu z bivšim županom Miroslavom Klunom, bivšemu direktorju Višješolskega središča Danijelu Božiču, sežanski srednji šoli ter kamnosekom in podjetjem, ki podpirajo šolo ter študentom omogočajo praktično delo.
TINA ČIČ