Puf se bo podvojil
V bistriški občinski blagajni bo prihodnje leto za dva milijona manj denarja kot letos. Prihodki proračuna bodo znašali dobrih 23 milijonov evrov, odhodkov pa bo slabih 26 milijonov evrov.
ILIRSKA BISTRICA> Denarja bo manj predvsem na račun znižanja prihodkov od prodaje nepremičnin ter investicijskih odhodkov, ki se v primerjavi s številkami iz letošnjega proračuna na obeh straneh znižujejo za dva milijona evrov. Pri tem občina vseeno načrtuje, da bi prihodnje leto iztržila 28.000 evrov za stanovanjske stavbe in 130.000 evrov za počitniški objekt v Njivicah, medtem ko bi za nakup zgradb, zemljišč, opreme, za novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, obnove objektov, študije in projektno dokumentacijo porabila več kot 16 milijonov evrov.
Bistriška občina bo 2,8 milijona evrov globoko proračunsko vrzel pokrila z zadolževanjem. To se bo z letošnjih 950.000 evrov povzpelo na 2,1 milijona evrov. Kljub temu bo ta občina, v primerjavi z mnogimi drugimi, še vedno malo zadolžena.
V občinsko malho naj bi se poleg 8,6 milijonske dohodnine nateklo tudi nekaj državnega in evropskega denarja, ki bo med drugim namenjen za izgradnjo kurilnic na lesno biomaso v osnovni šoli Dragotina Ketteja in v Knežaku.
Iz evropskih skladov bodo pridobili denar za komunalno dejavnost ter projektno dokumentacijo in izvedbo kanalizacije in čistilnih naprav v mestu ter številnih krajevnih skupnosti, ki pa bodo imele tokrat za svoje delovanje v povprečju na voljo manj sredstev. Več denarja bo odšlo le v Kuteževo, Novokračine, Rečico, Starod, Vrbovo in Zabiče.
Sicer pa bo v bistriškem proračunu v letu 2012 zazijala skoraj 2,8 milijona evrov velika luknja, ki jo bo občina krpala z zadolževanjem. To se bo z letošnjih 950.000 evrov povzpelo na 2,1 milijona evrov.
Bistriška občina planira tudi 150.000 evrov za investicijsko vzdrževalna dela v Domu na Vidmu, kamor naj bi se iz Vojkovega drevoreda preselili geodetska in davčna pisarna. Da bi preprečili ukinitev lokalnih uradov, so namreč občinski svetniki prve dni decembra sklenili, da tem državnim institucijam ponudijo prostore brezplačno. To so z odprtimi rokami sprejeli na davčni upravi, medtem ko se na geodetski branijo, češ da so prostori premajhni, da je v njih premalo svetlobe in prenizek strop. Kot je povedal župan Emil Rojc, so zato po krajevnih skupnostih že začeli zbirati podpise proti samovoljni selitvi geodetske pisarne v Postojno.
LORI FERKO