“Radi bi odprli kamp.” “Na Krasu? Nemogoče!”
Na Krasu sta dva kampa, ki delujeta v okviru turistične kmetije, v Štorjah in v Škofljah. Novi kampi, ki bi delovali samostojno, pa bodo morali počakati na nove občinske prostorske načrte, saj jih zdajšnji ne dovoljujejo.
KRAS, ŠTORJE, ŠKOFLJE > Obiskali smo prvi kamp v sežanski občini in drugi kamp na Krasu. Na Turistični kmetiji Brajda v Štorjah so pred tremi tedni odprli kamp. “Ideja je stara že veliko, veliko let. Vendar je bilo preprosto preveč birokracije, da bi nam ga uspelo odpreti,” pove Ermilda Milharčič, ki se je pričela z oddajo sob ukvarjati že skoraj pred desetimi leti. “Na koncu smo izvedeli, da gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, saj že imamo turistično kmetijo,” pojasni lastnica in vodja dejavnosti ter doda: “Vsaj mi nismo uspeli dobiti informacij na istem mestu in bilo je zelo težko.”
Iz vsega sveta v Štorje
Zaveda se, da je po letih boja z birokracijo in obsežni investiciji za ureditev kampa zdaj pred njo še težja naloga: napolniti kamp.
Do sedaj so jih sicer že obiskali gostje iz vsega sveta: Francije, Belgije in Avstralije, vendar pa do sedaj, zanimivo, še ni bilo nikogar iz Slovenije. Za vrnitev vloženih sredstev bodo potrebovali precej več obiska. “Pričakujemo, da bodo gostje večinoma tujci, tudi v naše apartmaje so prihajali večinoma iz tujine,” pravi Ermilda, ki je postala znana po svojih marmeladah na tisoč in en način.
“Gostom se je treba posvetiti, vsak je drugačen in zato se k nam tudi vračajo,” pojasni in prizna, da so jo za nadgradnjo ponudbe s kampom med drugim navdušili tudi sami gostje. “Oni ti dajo motivacijo za naprej,” se posmeje.
V kampu je 30 šotorišč, vanj pa so dobrodošli tudi avtodomi. Nočitev stane deset evrov na osebo na noč.
Od Poncija do Pilata za podpise
Da je pridobivanje dovoljenj za odprtje kampa dolgotrajen proces, pove tudi Emilijana Lipovšek, ki je že pred sedmimi leti odprla kamp v Škofljah na Dujčevi domačiji. “Od Poncija do Pilata moraš prositi za papirje in podpise. Upravna enota je v Sežani, občina pa v Divači. Če se na to ne spoznaš, mora biti res težko,” se spomni Lipovškova.
Kamp v Škofljah je prav tako registriran kot dopolnilna dejavnost. “Divač še ni sprejela Občinskega prostorskega načrta (OPN), kar pomeni, da že vrsto let čakamo za spremembo namembnosti zemljišča,” še pove ustanoviteljica kampa na Dujčevi domačiji.
Ko je prišla v Škoflje pred sedmimi leti, so jo mnogi prepričevali, da nove nočitvene zmogljivosti v teh krajih niso potrebne, saj je v Divači že tako dovolj prenočišč.
Na drugi strani meje na Krasu je stanje glede kampov precej drugačno. Pri obelisku na Opčinah že vrsto let, natančneje od leta 1954 dalje, deluje kamp. Še več, posestvo, dobrih 24.000 hektarjev, je v lasti tržaške občine. “Ne, nobenih birokratskih težav nimamo,” nam odgovorijo v kampu. Na leto jih obišče približno 4000 gostov z vsega sveta. Imajo 140 mest za šotore, od tega je kar nekaj stalno zasedenih. “Sprva je bila naša pomanjkljivost, da nismo v bližini morja, zdaj pa razgled na Trst in bližina tramvaja predstavljata strateško prednost,” so nam še povedali v kampu pri openskem obelisku.
Drugje so, na Krasu jih ni
Čeprav je Dujčeva domačija v teh letih postala prepoznavna in je pobrala kar nekaj nagrad, pa Lipovškova za stagnacijo turizma na Krasu krivi tako nekatere javne zavode, ki se za turizem ne zanimajo, kot tudi pregovorno nepovezanost Slovencev. “V slogi je moč. Moramo si pomagati,” je prepričana.
Bližnje Posočje je posejano s kampi, trend pri ustanavljanju kampov je opaziti tudi v sosednji Vipavski dolini. Jih na Krasu zavirajo občine?
Pogoje zanje resda določa država, vendar pa je pridobivanje dokumentacije odvisno od občinskih prostorskih načrtov. In v vseh kraških občinah zdaj veljavni prostorski načrti kampov ne predvidevajo, zato jih tudi ni mogoče urediti. Komenska, sežanska in divaška občina pa prav zdaj sprejemajo nove OPN-je in v vseh treh bo nekaj možnosti za nove kampe.
Zanimanja za kampiranje bojda ni
Na sežanski občini v zadnjem času niso zaznali posebnega zanimanja za ureditev kampov s strani zainteresiranih posameznikov. “Na tem področju nimamo nobene pristojnosti, saj o tem odločajo upravne enote,” so nam sporočili iz sežanske občine.
Ocenjujejo, da je trenutno povpraševanja po kampiranju malo. “V tem trenutku Mladinski hotel Pliskovica kot eno od svojih storitev ponuja tudi možnost postavitve šotora na vrtu hostla. Zaposleni pravijo, da se zanjo obiskovalci odločajo le enkrat na teden,” so še povedali.
Kljub temu novi OPN predvideva večja kampa pri sežanski smodnišnici in v Dutovljah, v smeri proti Pliskovici.
Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, med katere sodi tudi kamp, določajo med drugim trije akti, in sicer Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov ter Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. “Z vidika gradbene zakonodaje gre v kampu za skupek različnih objektov, ki jih obravnavamo glede na njihove lastnosti. Naravi objektov se prilagaja projektna dokumentacija in posledično vrsta izdanega gradbenega dovoljenja,” so nam še pojasnili na sežanski upravni enoti.
Še vsaj eno leto do kampa
Tudi na Komenskem se že vrsto let govori o ustanovitvi kampa. “V veljavnem občinskem prostorskem aktu ni predviden noben počitniški tabor. Zato ga ni mogoče vzpostaviti,” nam je odgovoril Danijel Božič, župan Komna. Novi OPN naj bi bil sprejet poleti prihodnje leto, je še pojasnil. OPN med drugim predvideva ureditev kampa oziroma “vojaškega tabora” na območju jame Jerihovca in običajnega kampa v bližini Štanjela.
Pravkar je v ustanavljanju zadruga, ki naj bi povezala posameznike na področju turizma in kmetijstva. “Če bodo v zadrugi ocenili za potrebno in smiselno, bodo lahko opravljali tudi to dejavnost. Pričakujemo pobudo posameznikov in gospodarskih družb za razvoj te dejavnosti pri nas,” je še povedal Božič.
Tudi v divaški občini bo ustanavljanje pravih kampov možno šele po sprejetju novega OPN. V njem so “površine, namenjene za kampiranje, označene z oznako ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport), vendar so področja za kampe dopolnjena s podrobnejšimi prostorskimi opisi,” je pojasnila Mojca Matjažič iz divaške občinske uprave.
PETRA MEZINEC
