Razstava fosilov Krasa iz zasebne zbirke Viktorja Sakside
Fosilne ribe, školjke, polži in iglice prastarih dreves - vse to in še marsikaj drugega se je v toku časa ujelo in ohranilo v fosilni obliki. Najbogatejšo zbirko fosilov na Krasu je gotovo zbral starosta sežanskih jamarjev in ljubitelj Krasa Viktor Saksida. Del njegovih fosilov je odslej na ogled v avli stare občinske stavbe v Sežani.
SEŽANA>V sklopu projekta Kras-Carso in urejanju sprejemnega centra Krasa so namreč postavili tudi razstavo fosilov Krasa iz zasebne zbirke Viktorja Sakside. Pri postavitvi sta sodelovala mag. Mitja Križnar in dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja in dr. Bogdan Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenije.
Veliko prikazanih fosilov priča o kamninsko najpomembnejšem geološkem obdobju na Krasu - o kredi, ki je bila zadnja perioda srednjega zemeljskega veka. Začela se je pred 144 milijoni let in zaključila pred 65 milijoni let, ko jo je prekinil padec meteorita.
V tem času je bila na Krasu topla klima, podobna kot danes na Bahamih. Ker ni bilo poledenitev na zemeljskih polih, je bila raven morske vode višja. Kras je bil del tedanjega kontinenta Tetisa, tu je bilo obsežno plitvo morje z bujnim življenjem in oblikami, ki jih danes ni več.
Da so bili to res drugačni časi za Kras, pričajo tudi ostanki evkaliptusa in aravkarije. Prvo danes najdemo, denimo, v Avstraliji, aravkarija pa kot živi fosil raste v srednji Ameriki. Fosil te rastline, star 85 milijonov let, je Saksida našel v lastnem vinogradu v Šepuljah, kjer je posadil tudi živ primerek te vrste. Ostali razstavljeni fosili so iz okolice Tomaja, Šepulj, Gabrovice, Sežane, Lokve, Lipice, doline Raše in drugih krajev. TČ
