“Reja živali ni divja paša brez nadzora”
Društvo podeželske mladine iz Pivke, Ilirske Bistrice in Postojne je pripravilo okroglo mizo na temo sožitja človeka z divjadjo in volkovi. Več kot dve uri trajajoča in občasno razgreta razprava strokovnjakov in lovcev na eni strani ter prizadetih kmetov na drugi strani brega ni zedinila. A tudi rejci si v razmišljanju o krivdi zaradi škode na drobnici niso edini.
PIVKA > Kot je povedal Vladimir Dekleva iz postojnske enote Zavoda za gozdove, so v letošnjem načrtu za notranjsko lovsko upravljavsko območje analizirali upravljanje z divjimi prašiči, katerih številčnost se je doslej na Notranjskem skokovito spreminjala.
Odstrel prašičev ni omejen
“Na podlagi trendov je bil odstrel v preteklih letih med 600 in 800 živalmi, nato pa se je leta 2011 najprej zgodil rekordno nizek odvzem 550 osebkov, nato pa rekordno velik odstrel 1063 divjih prašičev,” je v pogovoru z moderatorko večera, predsednico društva podeželske mladine Špelo Sedmak, dejal Dekleva.
Predsednik notranjskega lovsko upravljavskega območja Marko Udovič izpostavlja zmotno prepričanje, da bi z dodatnim krmljenjem divjad zadržali v gozdu. Krma je namenjena zgolj v obliki vabe za lov, deloma pa tudi za odvračanje od poljščin in preživetje živali v času kritičnega obdobja, kot sta bili, denimo, lanska poletna suša in letošnja zima. “Ne moremo pa imeti v gozdu pitanih prašičev, medvedov in volkov,” je še opozoril Udovič.
Na povečanje odvzema je lani bistveno vplivala skromna ponudba hrane v naravnem okolju, zaradi česar so prašiči pogosteje smuknili na krmišča in se nič hudega sluteč nastavili pred prežečo muho lovskih pušk. “Pričakujemo, da se bo trend ekstremne številčnosti divjega prašiča letos umiril in znova padel na povprečno številčnost zadnjih petih let,” je napovedal predstavnik zavoda za gozdove.
Pomisleke glede neustrezne oblike in še vedno premajhnega ulova, ki povzroča napetosti med lovci in kmeti, je zavrnil z utemeljitvijo, da odstrel količinsko ni omejen, mora pa biti skladen s spolno in starostno strukturo populacije. “Ugodni življenjski pogoji v skrajnem jugozahodnem delu tega območja s pestrostjo drevesnih vrst in težko prehodnim zaraščenim terenom pa so tudi tisti, ki divjemu prašiču nudijo varno zavetje,” je dodal predsednik notranjskega lovsko upravljavskega območja Marko Udovič in ocenil, da bi z obdelovanjem kmetijskih površin, ki so zdaj zanemarjene in neuporabljene, škodo razpršili.
Tisoči evrov škode
Ob problemih z dolgo brado pa je razprava nanesla tudi na ogroženost drobnice zaradi pokolov in kadavrov, ki jih rejcem puščajo volkovi in medvedi.
Na Notranjskem so leta 2011 izplačali 85.000 evrov odškodnin za 147 napadov volkov, leta 2012 pa 50.000 evrov za 88 škodnih primerov.
Po Deklevovih besedah število škodnih primerov zaradi volkov niha. V letu 2011 so zabeležili 147 napadov, zaradi česar so na Notranjskem izplačali za 85.000 evrov odškodnin, lani pa 50.000 evrov za 88 škodnih primerov.
Potrdil je tudi, da se volčji vdori na pašnike stalno pojavljajo pri istih rejcih. “To je sicer normalen pojav pri tistih z velikimi in razpršenimi pašnimi površinami,” je menil Dekleva.
Rok Černe iz projektne skupine Slowolf je nanizal podatke o številu volkov. Od 32 do 42 osebkov jih v približno štiričlanskih tropih živi v Sloveniji.
Glede opozoril rejcev domačih živali o nezadostnih odškodninah pa je dejal, da gre pri denarnem nadomestilu zgolj ta kurativo. “Mi pa iščemo rešitve za preventivo,” je pojasnil Černe.
Opozoril je tudi na neustrezno zaščito kmetij: “Volk je oportunist, zato lovi tisto, kar najlažje ujame. Zato je potrebno uvajanje dobrih praks preventivne zaščite za drobnici prijazno in varno rejo, volk pa se bo tako preusmeril nazaj na lažje dosegljiv plen v naravi.”
Da volk in medved ne bosta preskočila oziroma se z glavo prerinila skozi ogrado, pa mora biti elektrika v njej močna in stalno prisotna, da je dovolj boleča ob dotiku. Kajti le ko se zveri izučijo in prestrašijo bolečine, se na isti kraj ne vračajo več.
V razpravi društva podeželske mladine so sicer sodelovali tudi kmetje in rejci, ki so se v dokaj velikem številu odzvali na okroglo mizo.
Nekateri izmed njih so bili glasni s tarnanjem, da je država preskromna z odškodninami, spraševali pa so se tudi, zakaj morajo skrbeti za zaščitna sredstva in varovanje drobnice pred zvermi.
“To ni divja paša, da se spusti ovce na plano, potem pa pobira denar,” jim je ostro odvrnil Andrej Sedmak, ki je poudaril, da volkovi napadajo le tam, kjer kmetije niso urejene. Sam ima namreč 120 ovac in druge domače živali, v elektro ogradi s pastirskimi psi, kjer jih do danes volkovi še niso uspeli obiskati.
LORI FERKO
