Reka jim krade parcele, a ne smejo storiti ničesar
BRANICA > “Če bi si ogledali letalske posnetke, ki so nastali pred desetimi leti, bi videli, da je danes struga Branice precej drugačna,” pove predsednik vaške skupnosti Gornja Branica in občinski svetnik Vid Sorta.
Reka Branica se je na delu, ki ga pokaže, premaknila za nekaj deset metrov in ob večjih deževjih poplavlja bližnjo parcelo.
Reka krade parcele
“Edino, kar lahko naredimo, je, da odpadni material, ki ga nanese, poberemo,” nadaljuje Sorta in pokaže na ostanke po zadnjem deževju.
Vodotoki so v slovenski zakonodaji zelo zaščiteni in vanje se lahko vtikajo le pristojne oblasti, še pojasni sogovornik: “Tudi v primeru, ko reka zavije na zasebno parcelo, lastnik nima pravice, da bi se pred njo zaščitil. Kljub temu pa mora plačevati davek za parcelo.”
Kritičnih mest je ob strugi še več. Ob večjih deževjih reka poplavlja tudi dele cestišč, v strugah pa na kar nekaj krajih rastejo drevesa, ki zaustavljajo pretočnost reke. “Strinjamo se s tem, da mora biti ravnanje z vodotoki regulirano, vendar pa je nekaj potrebno narediti,” opozarja Sorta in dodaja, da se z vsakim deževjem gladina vode zvišuje in nevarnost veča.
Ni denarja, ni prioritete
Vendar pa to odgovornih ne zanima kaj prida.
“Okvir za urejanje voda je sprejeti načrt upravljanja z vodami in načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti, sama realizacija pa je pogojena s prioritetami na državnem nivoju, postopki oziroma omejitvami pri umeščanju posegov v prostor in nenazadnje z razpoložljivimi finančnimi sredstvi,” so nam odgovorili na Agenciji Republike Slovenije za okolje na vprašanje, kdaj konkretno lahko domačini pričakujejo ureditev struge.
Poleg tega pa so povedali, da je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda na območju povodja reke Soče podjetje Hidrotehnik VGP, ki spremlja stanje vodnega režima, infrastrukture in zemljišč.
Nobene odškodnine in pomoči
Težave z Branico so se začele potem, ko so sredi 80. let pričeli z regulacijo reke Raše pri vasi Koboli. Od takrat se je pritisk na Branico povečal, kar pomeni škodo na račun domačinov.
V velikih poplavah pred štirimi leti je najhujšo utrpel prav kmet iz vasi Koboli Dušan Ukmar. Kljub obljubam pristojnih služb in dejstvu, da so mu poplave uničile dobršen del pridelka, ni dobil nobene odškodnine. Koboli namreč sodijo v komensko občino, ki drugod težav s poplavami ni imela, zato odstotek škode v celotni občini ni bil dovolj visok, da bi bili kmetje upravičeni do odškodnine. “Denar na začetku vsi obljubljajo, potem pa iz tega ni nič. Še več, rekli so mi celo, da nisem vložil prijave na občino,” se spomni kmet.
Ujetniki birokracije
“Sam kot lastnik ne smem posegati v reko, država nima denarja, torej je jasno, da bo do škode, ki bi jo lahko preprečili, še naprej prihajalo,” pravi Ukmar. Edino, kar je lahko storil, ne da bi mu grozila kazen, je, da je začasno omejil strugo s hrastovimi debli.
O odnosu države in pristojnih ustanov do tega vodotoka pa pravi: “Že več kot dvajset let sem hodijo različni strokovnjaki iz različnih institucij. Hodijo gor in dol ter merijo strugo. Porabili so že več denarja, kot bi ga, če bi zadevo zares uredili. Dela ni veliko, vsako leto bi bilo treba strugo le malo očistiti, posekati moteča drevesa in za začetek bi to bilo dovolj. Vendar se to ne naredi in zato voda ubira svojo pot.”PETRA MEZINEC
