“Rekel mi je: Pa naj se zruši!”
“Ko sem župana opozoril, da se bo brez hitre pomoči jegno zrušilo, mi je preprosto odgovoril, da pa naj se zruši,” nam je pred dnevi povedal Goran Kinkela (starejši) iz Podbež. Skedenj, v katerem se je spomladi 1944 zgodil eden najhujših zločinov v Brkinih, bi njegova družina odstopila občini in v njem uredila spominsko sobo, vendar kljub načrtom nezadržno propada.
PODBEŽE > V Štefanov skedenj ali jegno, kot mu po domače pravijo v Podbežah, so nemški vojaki, italijanski fašisti in domobranci 18. maja 1944 nagnali 24 fantov in mož, jih postrelili, nato pa vse (nekatere še žive) zažgali. Na južni steni skednja so po vojni postavili spominsko ploščo, tragičnega dogodka pa se vsako leto s pohodom in komemoracijo spominjajo učenci podgrajske šole.
“Zdaj še stoji, če bo to zimo kaj snega, pa bomo spomladi lahko le odpeljali ruševine. Obstajajo razni viri financiranja, vendar na občini nimamo nikogar, ki bi nam pomagal. V našem jegnu so ugasnila življenja iz skoraj vsake družine v vasi in spoštljivo je, da ga ohranimo. Naša družina sama tega ne zmore,” pravi Goran Kinkela ml.
Skedenj danes še stoji, vendar ga je pošteno načel zob časa. Zidovi skednja so se namreč na več krajih nevarno povesili, del strehe se je udrl v notranjost, vogal, ki je že zazeval, pa so zvezali z žico. Podbežci so pred časom sklenili, da bi ga kot spomin na tragično umrle sovaščane obnovili in v njem uredili spominsko sobo. Družina Kinkela, ki ima skedenj v lasti, se je s tem strinjala in občini ponudila služnost za 99 let.
Skedenj izginil iz načrtov
Na pobudo iz Podbež je občinska uprava leta 2009 obnovo skednja uvrstila v občinske razvojne načrte. Po prihodu Emila Rojca na čelo občine je obnova Štefanovega skednja izginila iz načrtov. “Lani pa so svetniki obnovo znova uvrstili v načrte in 10.000 evrov za začetek celo v proračun. Vendar iz vsega tega ni bilo nič, ker je župan prepovedal realizacijo projekta,” je povedal Ivan Barba, eden od pobudnikov obnove in po mnenju mnogih glavni trn v peti Rojcu. Barba je bil namreč pod županom Antonom Šenkincem zaposlen v občinski upravi.
Po lanski uvrstitvi v proračun so Podbežci sami začeli pridobivati dokumentacijo za obnovo, družina Kinkela pa je plačala izdelavo geodetskega posnetka. “Lani sem bil pri županu, pa mi je rekel, da je denar na računu krajevne skupnosti. Obljubil mi je, da bo podpisal vse račune za obnovo,” se spominja Goran Kinkela st.
Še bi ga lahko rešili
Ker o obnovi ni bilo več glasu, je Goran Kinkela ml. spomladi poklical strokovnjaka novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine. “Oceni je, da jegna ne bo treba rušiti in na novo zidati, ampak bi lahko zidove poravnali in jih utrdili z vbrizgavanjem betona. Ter postavili novo streho,” nam je povedal.
Kinkela starejši je šel zato nedavno spet k županu. “Rekel mi je, da občina ne more vlagati v zasebno lastnino. Govoril je le o nakupu. O služnosti, ki bi bila za občino najcenejša, ni hotel niti slišati. Odvrnil sem, da ne gre le za jegno, ampak za spomenik za vse vaščane, ki se bo porušil, če hitro ne ukrepamo. Rekel je, da pa naj se zruši,” razočarano pripoveduje Kinkela.
Rojc: “KS je imela denar”
“Občina je v mojem mandatu na osnovi razpisov za obnovo in vzdrževanje spomenikov, ki niso v občinski lasti, namenila več kot 67 tisoč evrov. Na ta razpis bi se lahko prijavil tudi lastnik Štefanovega skednja. Po razpisu občina sofinancira do 50 odstotkov obnove,“ na očitke iz Podbež odgovarja bistriški župan Emil Rojc. In dodaja, da tudi s pobudo lastnika za podelitev služnostne pravice uradno ni seznanjen, sicer pa bi o njej tako ali tako moral odločati občinski svet.
V zvezi z 10.000 evri, ki so bili v ta namen že lani v proračunu predvideni za krajevno skupnost Podgrad, pa pravi, da bi investicijo lahko izvedla krajevna skupnost, a tega ni storila. “Pri odločanju o realizaciji proračuna krajevnih skupnosti so predsedniki samostojni, zato so razlogi poznani vodstvu krajevne skupnosti,” trdi Rojc. O očitku, da je investicijo prepovedal, pravi, da je ob 2,4 milijona vrednih naložbah v podgrajski krajevni skupnosti, neverjeten.
“Občina se na spomenike požvižga”
Predsednica krajevne skupnosti Podgrad Mateja Rolih Maglica odgovarja, da temu ni povsem tako. “Glede na to, da gre za zasebni objekt, krajevna skupnost o vlaganju vanj ne more sama odločati. Zato smo se s predstavniki občine dogovarjali, da bi s pogodbo med lastnikom, občino in krajevno skupnostjo določili medsebojna razmerja. Do dogovora do danes žal še ni prišlo.” Hkrati so predlagali tudi prenos denarja v letošnje leto, a je načrte prekrižalo že nesprejetje proračuna.
“Brez dvoma živimo v občini, ki se na stanje spomenikov NOB dobesedno požvižga,” sumom Podbežcev pritrjuje predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Lado Čeligoj. Spomenik na Titovem trgu so nedavno obnovili svojci žrtev, plošče na vaškem domu na Pregarjah po obnovi doma niso vrnili na pročelje, v nagrajeni Lenassijev spomenik na Hribu svobode močno zamaka, ponazarja Čeligoj. Denarja za obnovo skednja v Podbežah pa vaščani po njegovih besedah očitno ne dobijo zaradi županovih zamer. Po njegovem je nerazumljivo, da je obnova spomenikov odvisna od takšnih okoliščin.
VERONIKA R. ŽENKO, DANIJEL CEK
