Rešujejo, kjer drugi ne morejo

ILIRSKA BISTRICA > Gorska reševalna služba - reševalna skupina Ilirska Bistrica je svojo, sicer zapoznelo 25. obletnico praznovala z novo pridobitvijo - novim avtomobilom za potrebe reševanja.

Zanj je večino denarja, 20.000 evrov, primaknila ilirskobistriška občina., preostanek pa sta dodali Gorska reševalna zveza Slovenije in Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana, na katerega je bistriška reševalna skupina tudi organizacijsko navezana.

17 gorskih reševalcev

Novo vozilo bo 17 članov bistriške reševalne skupine - vsi so prostovoljci, a med njimi je kar pet gorskih reševalcev z licenco, enajst je gorskih reševalcev pripravnikov, eden pa gorski reševalec zdravnik - potrebovalo pri svojem delu, ki zajema intervencijsko reševanje ponesrečenih, iskanje pogrešanih, pa tudi preventivne programe in izobraževanja varstva pred nesrečami.

“Lada niva, s katero smo razpolagali do sedaj in je štela več kot dvanajst let, je bila slaba, nezanesljiva, pogosto v okvari in premajhna, saj je narava našega dela takšna, da imamo veliko opreme, ki jo potrebujemo pri delu. Tako se je včasih zgodilo, da smo nahrbtnike vozili na kolenih in se v avtomobilu, polnem opreme, stiskali štirje,” je težavno delo s starim vozilom opisal vodja bistriške gorske reševalne skupine Vladimir Dekleva.

Rešujejo na težje dostopnih terenih

Novo vozilo vsebuje tudi opremo za stensko reševanje, nosila, sredstva za imobilizacijo, medicinski nahrbtnik, kisik in drugo opremo za reševanje. “Nujno bi potrebovali še defibrilator, saj se je izkazala potreba po njem posebej pri večjih skupinah ljudi. To bo tudi naš naslednji projekt,” je dejal Dekleva.

Nov avtomobil bo bistriški reševalni skupini, ki je bila ustanovljena leta 1990 za pomoč ponesrečencem na območju Snežnika in bistriške občine, po potrebi pa velikokrat pomaga tudi izven občinskih meja, omogočil precej bolj normalno delovanje v zahtevnih pogojih, s katerimi se srečujejo. Prvo pomoč namreč nudijo na območjih, ki jih običajne sile zaščite in reševanja ne dosežejo zaradi zahtevnosti terena.

Potrebujejo jih planinci, turisti, lovci, gobarji ...

Nesreče se dogajajo brez izjeme v vseh letnih časih, največkrat pozimi in v ekstremnih vremenskih razmerah, ko so posledice nesreče za udeleženca lahko v kratkem času usodne. “Pomagamo predvsem planincem, turistom, smučarjem, lovcem, gobarjem in gozdarjem, ki so zašli ali se poškodovali na nevarnem in nedostopnem terenu,” je pojasnil Dekleva.

V zimskem času gre velikokrat za iskanje ljudi, ki se na poti na Snežnik ali kje drugje zaradi megle in slabega vremena izgubijo. Pred kratkim je tako stekla akcija iskanja treh italijanskih planincev, ki so se izgubili na poti na Snežnik, s poti pa so že zašli tudi planinci iz Pule ... “Veliko je tudi poletnih akcij, ko se zaradi čudnega spleta okoliščin dogajajo padci, zdrsi, zlomi, zvini,” našteva Dekleva.

Nesreče se, poudarja Dekleva, ne dogajajo le okrog Snežnika. “Tudi v gozdu se ljudje izgubljajo. Letos smo že izpeljali tovrstno iskalno akcijo,” pove in doda, da pri svojem delu veliko in dobro sodelujejo tudi z bistriškim zdravstvenim domom, civilno zaščito, bistriško policijsko postajo, zaradi bližine hrvaške meje pa tudi s sorodnimi organizacijami na Hrvaškem.

TINA M. VALENČIČ