Rešujejo življenja

Srednja Primorska
, posodobljeno:

14 prostovoljcev iz Knežaka, Koritnic, z Bača in Mašuna, ki se je usposobilo za prve posredovalce, prinaša svojim sokrajanom večje možnosti za preživetje ob poškodbah ali zastoju srca. Program usposabljanja bodo v bistriškem zdravstvenem domu v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa in ilirskobistriško občino nadaljevali tudi po ostalih vaških skupnostih na Bistriškem.

Prvih 14 prostovoljcev iz Knežaka, Koritnic, z  Bača in 
Mašuna, ki so se v gasilskem domu v Koritnicah usposobili za 
prve posredovalce.
Prvih 14 prostovoljcev iz Knežaka, Koritnic, z Bača in Mašuna, ki so se v gasilskem domu v Koritnicah usposobili za prve posredovalce. Katja Kirn Vodopivec

KORITNICE > “Prvi posredovalec je oseba, ki praviloma nima zdravstvene izobrazbe in je vključen v sistem tako imenovanega tihega aktiviranja sil za zaščito in reševanje. Odzove se na poziv dispečerske službe zdravstva in pride na kraj dogodka, da izvede ukrepe za ohranitev življenja pred prihodom službe nujne medicinske pomoči,” pojasnjuje Andreja Vinšek Grilj iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica.

Program usposabljanja za prvega posredovalca, ki ga je pripravilo Slovensko združenje za urgentno medicino, izvaja bistriški zdravstveni dom v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa in bistriško občino, ki ga je denarno podprla. Z usposabljanjem želijo izboljšati možnosti za preživetje ljudi v bolj oddaljenih vaseh bistriške občine. Prve posredovalce, ki se bodo ob srčnem zastoju, hudi krvavitvi ali hudi zapori dihalne poti s tujkom nahajali v bližini pomoči potrebnega, bo po mobilnem telefonu aktiviral regijski center za obveščanje in jih napotil na kraj dogodka. S seboj bodo odnesli tudi defibrilator, ki je nameščen v njihovi vaški skupnosti. “Če od srčnega zastoja do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči poteče deset minut ali več, ima bolnik morda le še dva odstotka možnosti, da bi preživel,” na pomen hitrega posredovanja opozarja Vinškova.

Na celotnem območju občine je trenutno nameščenih 15 zunanjih avtomatskih defibrilatorjev za oživljanje v primeru srčnega zastoja. “Občina je kar dobro pokrita z defibrilatorji, slabše so pokriti le Brkini, predvsem Pregarje, Prem in Novokračine. Te vasi so dokaj odročne in oddaljene od mesta, zato upamo, da bomo v okviru tega projekta zagotovili defibrilatorje tudi v teh krajih,” je povedala Jožica Vidmar iz bistriškega Rdečega križa.

Ob tem pa Vidmarjeva poudarja, da sama naprava ne pomaga kaj dosti, tudi če je v neposredni bližini ogroženega človeka, če se tam ne nahaja nekdo, ki jo zna tudi uporabljati. “Zato želimo spodbuditi ljudi, da se vključijo v projekt prvega posredovalca, saj bodo s tem morda rešili življenje svojemu družinskemu članu, sosedu ali prijatelju,” dodaja. V bistriškem Rdečem križu so letos vzpostavili tudi krožke po vseh sedmih osnovnih šolah v občini, na katerih se učenci med drugim spoznavajo tudi z uporabo defibrilatorja.

Prostovoljci, ki se želijo usposobiti za prve posredovalce, morajo opraviti deseturni tečaj s pisnim in praktičnim preverjanjem znanja. Po uspešno opravljenem usposabljanju prejmejo licenco, ki velja eno leto, po tem obdobju pa morajo svoje znanje obnoviti.

KATJA KIRN VODOPIVEC