Rim je prepovedal čezmejni teran
Vinarji v Furlaniji Julijski krajini ne smejo uporabljati oznake teran. Tako je sporočilo okrožnice, ki jo je italijansko kmetijsko ministrstvo nedavno naslovilo na deželno odborništvo za kmetijstvo FJK. Toda pridelovalci na slovenski strani Krasa se bodo v sodelovanju s sosedi zavzemali za čezmejni teran. Hrvaškega pa ne bodo dovolili.
TRST, SEŽANA > Slovenija je edina, ki ima pravico uporabljati to oznako za vino s Krasa. To je prejšnji teden italijansko kmetijsko ministrstvo prek deželnega odborništva za kmetijstvo Furlanije Julijske krajine (FJK) sporočilo vinarjem na italijanskem delu Krasa.
V okrožnici pristojne službe italijanskega kmetijskega ministrstva pojasnjujejo, da je Slovenija na seznam vinskih sort in njihovih poimenovanj že uvrstila teran, zato za zdaj ni mogoče, da bi Italija uporabljala enak naziv za svoja vina. Deželno upravo poziva, naj opozori pridelovalce terana, ki še vztrajajo pri teranu, da ne ravnajo v skladu z evropsko zakonodajo. Rim tako FJK zavezuje, naj v dogovoru z vinogradniki in vinarji na italijanskem krasu za teran poišče drugačno ime. Ob tem ministrstvo svari, da bo sicer primorano z nalepk na lastno pest odstraniti sporno označbo. Podobno opozorilo velja deželi Veneto, ki se prav tako sklicuje na gojenje trte teran. V Italiji se očitno želijo izogniti zadregi, kakršno so s tokajem doživljali v sporu z Madžarsko.
Na kmetijskem ministrstvu hkrati napovedujejo, da bo Evropska komisija v kratkem objavila dokončni seznam vinskih sort in njihovih poimenovanj na območju EU. Na italijanskem krasu tako upajo, da gre za začasno prepoved in da bo končna rešitev zanje ugodna. Sklicujejo se na enovitost kraškega prostora v klimatskem in geografskem pogledu ter glede sestave tal. Na tržaškem krasu teran prideluje približno 15 vinogradnikov, na goriškem pa trije. Še vedno verjamejo, da bo na koncu prišlo do čezmejne zaščite.
Čezmejni teran da
Po objavi okrožnice italijanskega kmetijskega ministrstva vlada na Krasu pravo obsedno stanje. Predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak nam je povedal, da se sestajajo predstavniki konzorcija, Društva vinogradnikov Krasa, Vinakrasa, Društva vinogradnikov Krasa z italijanske strani in Miran Vodopivec, vodja gibanja za zaščito terana. Njihov cilj je enoten: ohraniti domovinsko pravico terana na celotnem Krasu, ne glede na nekdanjo mejo.
“Teran je zaščiten kot vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na Krasu. Kraška planota sega tudi v Italijo. Nekdanja meja ne more biti razlog, da bi prostor v tem pogledu razdelila,” je odločen Boris Lisjak. Poudarja, da so s kolegi onstran meje veliki prijatelji in s teranom družno nastopajo na številnih prizoriščih. “Zato želimo, da tako tudi ostane. Pred poldrugim letom smo sklenili kompromis. Začrtali smo skupno mejo terana, določili, do kod sega in kdo ga lahko prideluje. S tem smo seznanili naše ministrstvo, kjer so pobudo pozdravili in pričakujemo, da bo enako storila tudi Evropa,” pravi predsednik konzorcija.
Lisjak: Hrvaški teran? Nikakor!
Za zdaj velja zaščita, ki jo je dosegla Slovenija in do končne odločitve jo pač mora spoštovati tudi Italija. Lisjak je prepričan, da bosta slovensko in italijansko ministrstvo dosegli dogovor, ki ga predlagajo Kraševci. “Ob tem pa bomo tudi Evropo opozorili na nevarnost, da bi to izkoristila Hrvaška. Hrvaška Istra je daleč od našega skupnega prostora. Teran na Krasu predstavlja 85 odstotkov pridelave grozdja in izgubiti teran bi pomenilo propad kraškega vinogradništva. Naši pridelovalci se soočajo s sledljivostjo pridelave, zagotavljati morajo zahtevano kakovost. V prvi kategoriji je izbrani, vrhunski teran, v drugi kakovostni teran, v tretji pa namizno kraško rdeče vino brez naziva teran. V to tretjo kategorijo sodi vino iz hrvaške Istre, ki si oznake teran nikakor ne zasluži. Sicer pa pomeni le štiri odstotke njihove pridelave,” pojasnjuje Lisjak. Zakaj evropski komisar (prihaja z Irske) vprašanje hrvaške vloge v tej zgodbi sploh pogreva, se še sprašuje.
DAVORIN KORON
