Rušitev ali rešitev dediščine?
Včeraj se je na območju vodnega stolpa v Divači vendarle sprostilo nekoliko pozitivne energije. Zainteresirana javnost, ki se že tri mesece bori proti rušitvi tega zgodovinskega objekta, je na pobudo združenja Kultura-natura.si vendarle uspela z enim od odgovornih najti primerno rešitev: stavbo bi, kamen po kamnu, previdno podrli in jo takoj nato na novo postavili nekaj sto metrov stran.
DIVAČA, LJUBLJANA> Pobuda je že včeraj romala na vse odgovorne inštitucije.
“Naš namen ni s transparenti, protesti in apelom evropskim institucijam izsiliti ohranitev cesarske štirne v Divači, ampak z odgovornostjo skupaj najti primerno rešitev za ta objekt,” je včeraj v Divači dejal predsednik gibanja za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-natura.siSlavko Mežek.
Prvo soočenje z odgovornimi
Zanimivo, da so se predstavniki zainteresirane javnosti lahko prvič v treh mesecih, odkar traja njihov boj za ohranitev vodnega stolpa, šele včeraj osebno sestali z enim od odgovornih pri projektu prenove divaške železniške postaje, v sklopu katere bi 150 let star stolp moral pasti. Kaže, da se je odgovornih dotaknilo ostro Mežkovo pismo, v katerem je zagrozil, da bo rušenje vodnega stolpa prijavil evropskim institucijam, kar bi utegnilo ogroziti črpanje evropskega denarja za obnovo divaške železniške postaje, vredno 48 milijonov evrov.
Skupini kraških arhitektov, ki se zavedajo zgodovinske in arhitekturne vrednosti tega iz klesanih kamnov zidanega objekta, se je namreč včeraj v Divači pridružil nadzorni inženir Slovenskih železnic Marko Jurič. Divačanu in pobudniku za ohranitev stolpa Stojanu Lipoltu, nekdanjemu vodji urbanistične službe v Sežani Matjažu Garzarolliju in avtorju monografij o kamnoseštvu Ivanu Pertotu iz Nabrežine ter predstavnikom združenja Kultura-natura.si je pojasnil, da se stolpa in situ ne da ohraniti, ker morajo divaško postajo širiti za nekaj tirov. S tem bodo za potrebe bodočega drugega tira omogočili večjo prepustnost (s 30 na 50 vlakov na dan).
Razstaviti in takoj spet sestaviti
“Predlagam pa, da stolp takoj nato na novo postavimo na najbližji prosti lokaciji, najbolje ob stavbi železniške postaje ali ob vodnem zbiralniku. In predvsem, da se zanj najdejo primerne vsebine,” je prepričan Jurič.
Apelira tudi, naj Mežek skupaj z zainteresiranimi pobudo posreduje vsem odgovornim, predvsem pa investitorju - ministrstvu za infrastrukturo. Takojšnja ponovna postavitev objekta iz skrbno razstavljenih kamnov bi bila, so menili vsi, možna na lokaciji v lasti železnice. In je edina sprejemljiva, saj bi le deponiranje kamnov in kasnejša gradnja ne bila tako uspešna rešitev, ker kamni medtem lahko tudi “dobijo noge”.
“Končno rešitev, kar pomeni tudi kritje stroškov za takojšnjo ponovno postavitev stolpa, vidim le v okviru rekonstrukcije postaje,” je odločen Mežek. Jurič meni, da bi lahko priprave (gradbeno dovoljenje in ostalo) lahko izpeljali v mesecu dni. Kolikor so si tudi odmerili časa za ukrepanje.
Odpor le ni bil zaman
Po besedah nadzornega inženirja Juriča so rušenje vodnega stolpa sicer zaustavili prav zaradi odločnega nasprotovanja javnosti. Z rdečim pršilom oštevilčeni najlepši kamni objekta tako še vedno čakajo na svojo usodo.
Medtem je Lipolt na Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) poslal pobudo za spomeniško zaščito objekta, vendar je do danes niso izpeljali.
Jurič pa je včeraj ocenil, da je pobuda inženirja Danijela Magajne iz Solkana, da bi stolp prestavili s hidravličnimi dvigali, nesprejemljiva in zelo draga, nesprejemljivo bi bilo po njegovem mnenju tudi nove železniške tire položiti tako, da bi obšli vodni stolp.
LEA KALC FURLANIČ
