S krtačnim strojem do biotske pestrosti

Srednja Primorska
, posodobljeno: 28. 07. 2026, 4:55

Suhi kraški travniki sodijo med biotsko najbolj pestra življenjska okolja v Evropi in tudi širše, obenem pa ta izjemen življenjski prostor ogroža zaraščanje kmetijskih zemljišč. V Parku Škocjanske jame si zato prizadevajo za obnovo travnikov in pašnikov, pri tem pa jim bo poslej v veliko pomoč tudi krtačni stroj.

Krtačenje travniki prikaz

Pri Škocjanskih jamah so prikazali krtačenje travnikov.

Foto: PŠj

DIVAČA > V parku v okviru kohezijskega projekta Za Kras 2 veliko pozornost namenjajo suhim kraškim travnikom, enim od najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi, ki zaradi zaraščanja vse hitreje izginja. S tem izginjajo tudi številne redke rastline, žuželke in ptice.

Krtačenje travniki prikaz, semena

S krtačenjem so nabrali večjo količino različnih semen.

Foto: PŠj

Kraško okolje nazaduje

“Populacije vseh varovanih vrst Nature 2000 Kras, ki so vezane na ta življenjski prostor, so v slabem stanju, njihovo stanje pa se celo poslabšuje. Za ohranitev tega izjemnega okolja je nujno ohranjanje obstoječih odprtih površin in ponovno vzpostavljanje travnikov in pašnikov na že zaraščenih površinah. Vzdrževanje obstoječih travniških površin je mogoče s pašo ali s košnjo,” poudarja vodja projekta Alenka Gorjan iz Parka Škocjanske jame.

Če bi želeli vzpostaviti nove odprte površine, je potrebno odstraniti zarast, kar pa je šele prvi korak. Po čiščenju zarasti so gola tla pogosto v nevarnosti vdora tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, zato je pomembno, da imajo na voljo kakovostne lokalne semenske mešanice. Z nakupom krtačnega stroja bo pridobivanje semenskih mešanic suhih kraških travnikov enostavno in učinkovito. Krtačili bodo vrstno pestre travnike, na katerih ni tujerodnih vrst. Semena bodo nato čez poletje posušili in jeseni uporabili za sejanje na odprtih površinah.

Kaj je projekt Za Kras 2?

Projekt z naslovom Zagotavljanje primerne rabe travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras se je pričel septembra 2025 in bo trajal vse do konca avgusta 2029. Ob Parku Škocjanske jame sodelujejo še Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, MO Nova Gorica, MO Koper in Občina Hrpelje-Kozina. Projekt je del programa evropske kohezijske politike 2021-2027, njegov cilj pa je izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000. Za projekt je namenjenih skoraj 5,5 milijona sredstev. Obnovljenih bo 200 hektarov kraških travnikov, 12 kalov in 1000 metrov suhih zidov, iz petih jam bodo odstranjeni odpadki.

Za ustrezno sušenje in shranjevanje semen so v Parku Škocjanske jame uredili tudi semensko banko. “Semenska banka je opremljena z vsem potrebnim za pripravo in shranjevanje semen, od sušilnega stroja, laboratorija z opremo za prebiranje semen, hladilne komore za kratkoročno shranjevanje semen in zmrzovalnika za dolgoročno shranjevanje ter vzgojnega vrta za vzgojo sadik ogroženih vrst. S tema pridobitvama so zapolnili vrzel pri obnovi narave na Krasu, kar nam bo omogočilo mnogo hitrejšo in učinkovitejšo povrnitev ponovno vzpostavljenih travnikov in pašnikov v ugodno stanje,” poudarja Borut Kokalj, naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame.

Primerne semenske mešanice

Pri ukrepih obnove Krasa, različnih ozelenitvah degradiranih površin ali obnovah naravovarstveno vrednih travišč je pomembno uporabiti razmeram prilagojeno, raznovrstno in lokalno pridobljeno semensko mešanico travniških rastlin. “Taka mešanica za razliko od komercialnih omogoča hitrejše oblikovanje tipično kraške, na dolgi rok odporne traviščne združbe, ki preprečuje erozijo tal zaradi vode in vetra, zmanjšuje vdor invazivnim rastlinam in omogoča preživetje na rastline vezanim živalim Krasa,” pomen lokalno pridobljene semenske mešanice pri obnovi travišč izpostavlja botanik dr. Klemen Eler iz Biotehniške fakultete.

Krtačenje travišč v času zrelosti semen je ugodna rešitev, saj omogoča nabiranje večjih količin semena. Z ločevanjem frakcij semen po času lahko sejejo mešanice, kjer prevladujejo trave, ali pa take, v katerih je več cvetočih zeli, odvisno od ciljev, ki jih zasledujejo.

Novo pridobitev pozdravljajo tudi v Kmetijsko gozdarskem zavodu. “Ker so na Krasu zelo specifične rastne razmere, je dosejevanje komercialnih trav na očiščenih površinah kot tudi na absolutnih travnatih površinah in na površinah po požarih zelo vprašljivo oz. manj uspešno. Zato je odločitev za nakup krtačnega stroja zelo pohvalna,” poudarja Ida Štoka, kmetijska svetovalka na KGZS.