Saje? Ne, skakači!
“Kaj je to? Takih mušic, predvsem pa v tolikšnem številu, v življenju še nisem videl!” se to zimo presenečeni pogovarjajo Kraševci, ko okrog hiš opazujejo cele kupe neznanih drobnih živalic. Radovednost pa preraste tudi v nejevoljo, ko ti neznani organizmi skozi reže pod vrati “okupirajo” tudi notranjost hiše.
KRAS> Prvič so te izredno številčne živalice zaznali v nekaterih vaseh med Sežano in Divačo že pred dvema mesecema, pred zadnjim obilnim sneženjem. Takrat so jih ljudje opazili v okolici hiš in gospodarskih poslopij, večinoma na gladkih (betonskih ali kamnitih) tlakih. Od daleč so bile videti kot kup črnih saj, šele od blizu je bilo moč prepoznati živa bitja podolgovate oblike, dolga približno poldrugi milimeter. Pozorno oko je kmalu zaznalo, da se te drobne podolgovate pike tudi premikajo. Rade so se zadrževale v vlažnih predelih in na površini luž, v kotu med tlakom in steno na pročeljih hiš, ob dežju so “začrtale” mejo med mokrim in suhih predelom.
Ime so skakači dobili po skakalnem organu, ki ga imajo pod zadkom in deluje kot vzmet. Ta ob nevarnosti požene žival v zrak, s čemer pobegne plenilcu. Tako lahko z enim skokom premagajo razdalje, ki so 12 krat večje od njih samih. Doslej so opisali približno 8000 vrst skakačev, v Sloveniji so jih našli približno sto. Večinoma so to med enim in petimi milimetri dolge živali (redko 0,25 ali do 17 milimetrov). Da si tudi z njimi že dolgo delimo planet Zemljo, dokazujejo tudi najdeni fosili skakačev iz devona, ki so s starostjo prek 360 milijonov let celo med najstarejšimi fosili kopenskih živali.
Nevarni?
Potem je prišel sneg in nekaj tednov o nenavadnih črnih obiskovalcih ni bilo ne duha ne sluha. Ko je sneg skopnel, pa je sledil nov, še hujši naval, saj je bilo na majhnem prostoru teh organizmov na tisoče. “V betonskem kanalu ob hiši sem jih danes na kvadratnem metru pometel za skoraj polno vedro,” pripoveduje domačin iz Plešivice, ene izmed vasi, kjer je letos teh obiskovalcev nenavadno veliko. “Da niso kakšne tujerodne živali s Kitajske, kot tiste pikapolonice, ki zavzamejo cele hiše?!” že malo zaskrbljeno vpraša njegov sosed. “In da ne bodo uničile vsega pridelka tako kot kobilice, ki so nam pred nekaj leti ogolile vso poletno zelenjavo in rože na vrtu - potem pa izginile, kot da se ni zgodilo nič,” se spomni njuna sovaščanka.
Družabni skakači
A strah je odveč: “Te živalice so skakači (Collembola) in so živim rastlinam, ljudem in živalim neškodljivi, saj se hranijo z odmrlimi organskimi snovmi,” razloži biolog prof. dr. Dušan Jurc, zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
“Čez leto jih skoraj ne opazimo, saj živijo v vlažnih habitatih v zemlji in med odpadlim listjem. So vitalen del talnega ekosistema, saj zelo pomembno sodelujejo pri razgradnji organskih snovi in jih po številčnosti v zemlji prekašajo samo talne pršice,” je Jurc poudaril njihov pomen za naravo.
Spomladi, ko se topi sneg in so tla prepojena z vodo, se skakači iz zgornjih plasti tal umaknejo na površino. Nekateri zaskrbljeni ljudje ob tej njihovi invaziji uporabijo tudi insekticide, ki pa so neučinkoviti, saj njihova povrhnjica tekočine odbija. “Na Krasu je pogosta vrsta Hypogastrura socialis, kot je verjetno tudi v tem primeru. Ta že iz imena nakazuje, da gre za zelo družabno bitje,” je Jurc povzel izkušnje ljudi s skakači. Ti se spomladi, ne le na Krasu, temveč neredko tudi drugod, pojavljajo v velikem številu, saj lahko na debelo pokrijejo več kvadratnih metrov površine. A kot so se nenadoma pojavile, tako te neškodljive živalice tudi izginejo. Do naslednjega leta.
MARICA URŠIČ ZUPAN,
BOGDAN MACAROL
