Še preden se je dobro prijela, že sameva
“Komunala je v 14 dneh uničila petletno delo na pripravi in ureditvi tržnice,” o tem, kako odgovorni v Ilirski Bistrici podpirajo prodajo lokalno pridelane hrane, pravi Aleš Zidar iz Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. V primeru najema prodajnega mesta so cene za kmete nižje celo na koprski tržnici.
ILIRSKA BISTRICA > Potem ko se je minuli konec tedna v okviru tradicionalne prireditve Kmetijska tržnica v Ilirski Bistrici trlo stojnic in obiskovalcev, je vsakodnevna realnost povsem drugačna. Ilirskobistriška komunala, ki je prevzela upravljanje tržnice, je s previsokimi cenami kmete odgnala, še preden so ljudje na novo urejeno tržnico vzeli za svojo.
Kupci tudi z reškega območja
Aleš Zidar, strokovni vodja Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki je s pomočjo evropskega projekta tržnico postavilo na noge, ne skriva razočaranja. “Vsaka nova lokacija potrebuje nekaj časa, da 'se prime'. Začetek je bil obetaven. Poleg domačih kmetov so prišli tudi ponudniki iz slovenske Istre in iz Hrvaške. Prav tako so začeli prihajati tudi kupci z reškega področja, kar nas je veselilo, saj smo s tem odprli našim kmetom dodatno možnost prodaje. Pričakovali smo, da bo le še bolje, a se je zgodilo ravno nasprotno,” je poudaril Zidar.
Ko je upravljanje namreč prevzela Komunala, je s za Ilirsko Bistrico previsokimi cenami in “pristopom k tržnici kot nebodigatreba“, odgnala prodajalce. “Če najem hiške stane 13,5 evra na dan, potem kmetje hitro ugotovijo, da ni računice,” je izpostavil Zidar. Komunala namreč kmetom za najem hiške zaračuna 13,5 evra, tudi če v njej koristijo samo eno od dveh prodajnih mest, ki sicer stane 6,75 evra. A že ta cena je, kot poročajo kmetje, glede na prodajo previsoka.
Miloš Urh, pridelovalec iz Gabrij, edini, ki smo ga ob našem obisku minuli teden srečali na tržnici, je povedal, je ta dan v dveh urah prodal za tri evre, sicer pa ob dobrih dnevih v povprečju proda za 20 evrov. “Pridem bolj zaradi reklame, da me stranke spoznajo, potem pa jim prodajam na domu.” Hiške ni najel, pač je koristil zgolj prostor na tržnici in prodajal iz svojega kombija oziroma miz, ki si jih je pripeljal in postavil sam. Kljub temu bo za prostor predvidoma moral plačati 6,75 evra.
V Postojni dvakrat mesečno brezplačno
Že hitra primerjava cen pokaže, da kmet, razen če na tržnici, tako kot Urh, ne koristi hiške, za najem manj kot v Ilirski Bistrici plača celo v Kopru in Sežani, kjer pa je število kupcev neprimerno višje. V Sežani je med njimi tudi precej Tržačanov. Daleč najcenejši pa je najem (hiške ali stojnice) v Postojni, kjer članom lokalne akcijske skupine vsako prvo soboto in vsakega 17. v mesecu (na semanji dan) omogočajo celo brezplačen najem, ceno med delavniki pa so zaradi manjšega povpraševanja prepolovili.
Urban Pinter, vodja režijskega obrata Občine Postojna, ki upravlja s tržnico, pravi, da jim je doslej nižjo ceno omogočilo tudi dejstvo, da je del stroškov v okviru projekta pokrivalo tudi Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Tržnica se je dobro prijela tako med kupci kot prodajalci. Mesečno obračunajo približno 60 najemov, izdali so približno 30 soglasij za prodajo, od tega vsaj deset kmetov prodaja redno, je povedal Pinter.
V koprski Komunali pa so poudarili, da je njihova cenovna politika takšna, da se zagotovi vloga tržnice kot središča za druženje in hkrati kot vzpodbuda lokalnim in drugim pridelovalcem k prodaji pridelkov neposredno kupcem.
Tudi Igor Maljevac, direktor Komunale Ilirska Bistrica, je že naredil korak nazaj. “To je začasna rešitev. Konec septembra bomo na podlagi analize vseh dosedanjih stroškov in prihodkov skušali oblikovati novo, najnižjo možno ceno, ki bo po eni strani omogočila redno obratovanje tržnice, nam pa opravljanje vseh del,” nam je zagotovil Maljevac.
VERONIKA R. ŽENKO
