Se splača domače kompostiranje?
Medtem ko v nekaterih občinah krajani, ki biološko razgradljive odpadke kompostirajo sami, plačujejo manj za odvoz ostalih odpadkov, v večini občin oziroma komunalnih podjetij še vedno zaračunavajo vsem občanom enako. Najkasneje do marca naslednjega leta pa bodo dolžni na računu ločeno prikazovati strošek zbiranja bio odpadkov.
SEŽANA >“Ne strinjam se z zaračunano storitvijo zbiranja in prevoza bio odpadkov, ker te storitve še nikdar nismo koristili,” se je glasil dopis, ki ga je pred kratkim Rado Kocjan iz Merč pri Sežani naslovil na občinsko upravo in Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) v Sežani.
Kdor kompostira doma, plačuje za odpadke manj tudi v občini Koper (dva evra manj na mesec) in v Izoli, večina ostalih primorskih občin pa tega še ne izvaja. ”Glede na to, da imamo že 12 let nespremenjeno ceno ravnanja z odpadki, ne zmoremo finančnih vzpodbud za občane, ki bi zmanjševali količine odloženih odpadkov. Morebitna uvedba čipiranih zabojnikov bi še dodatno dvignila stroške izvajanja naše službe, zato trenutno za nas niso aktualni, ravno tako ne tehtanje odpadkov pri povzročitelju, saj se v Sloveniji ne uporablja nikjer,” je povedal direktor novogoriške Komunale Andrej Miška. Tudi na Vrhniki, ki je med prvimi v Sloveniji uvedla ločeno zbiranje odpadkov, imajo enotne cene, ne razmišljajo pa niti o tehtanju zabojnikov, ker se to ni obneslo niti v tujini, pojasnjuje Jožica Rupnik iz Komunalnega podjetja Vrhnika.
“Smo družina, ki se ukvarja še s kmetijstvom in si prizadevamo za čim boljšo samooskrbo z osnovnimi živili. Imamo ustrezno prijavljen in urejen gnojnik, na katerega odlagamo hitro razgradljive biološke odpadke, trše pa sežgemo v peči,” je argumentiral svoje nestrinjanje s plačilom.
Ravno tako ne soglaša, da je KSP letos pričelo obračunavati novo storitev - obdelavo komunalnih odpadkov. “Storitev je obračunana na neko povprečje obdelanih smeti in število članov gospodinjstva, kar za našo nekoliko večjo družino pomeni za slabih deset evrov večji račun,” je nizal dileme, ki so se mu porajale, ko je preverjal postavke na računu.
Kras in Brkini še pavšal
Sežanska občina se glede enotnih cen sklicuje na zakone. “Z odpadki ravnajo na podlagi veljavnega odloka. Ta predvideva povprečnine, torej velja za vse občane enako; ne more obravnavati vsakega posameznega primera posebej,” so nam odgovorili z občine.
Na KSP so na območju štirih kraško-brkinskih občin začeli z ločenim zbiranjem kuhinjskih bio odpadkov v letu 2010. “Uporabniki so sistem ločenega zbiranja dobro sprejeli, saj se količine bio odpadkov povečujejo, kljub temu da se skupna količina zbranih odpadkov znižuje,” je povedal Iztok Bandelj, direktor KSP.
Odločitev občana, da te odpadke kompostira sam, pozdravljajo, toda: ”Kljub temu, da je naš cilj povečanje domačega kompostiranja, pa za tiste biološko razgradljive odpadke, ki jih ne moremo kompostirati doma, kot so med drugim meso, kosti, pokvarjeni izdelki in podobno, še vedno ostajajo skupni rjavi zabojniki. Tam pa nadzor povzročiteljev odpadkov ni možen,” je Vlasta Kukanja, vodja enote gospodarskih javnih služb na KSP, utemeljila trenutni pavšalni način obračuna. Ta temelji na skupni količino zbranih odpadkov v preteklem letu.
Po novi uredbi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je pričela veljati v začetku letošnjega leta, je predpisano, da mora biti cena odpadkov razdeljena na zbiranje, obdelavo in odlaganje. Pri zbiranju mora biti cena še dodatno razdeljena na zbiranje komunalnih odpadkov in zbiranje bio odpadkov, za kar imajo komunalna podjetja čas uvedbe do marca naslednje leto. Kjer tega še nimajo, imajo tako komunalna podjetja sedaj priložnost, da sočasno z ločenimi postavkami na računu pripravijo novo strategijo obračunavanja ravnanja z odpadki. Kjer bodo imela gospodinjstva, ki doma kompostirajo biorazgradljive odpadke, nižji strošek od tistih, ki tega ne prakticirajo.
Glede zaračunavanja obdelave komunalnih odpadkov pa na KSP odgovarjajo, da je bil to pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče. V kraško-brkinskih občinah zdaj občani plačujejo za odpadke od 5,10 (v sežanski) do 5,28 evra (v komenski občini) na osebo na mesec. Cene se razlikujejo zaradi deleža javne infrastrukture v posamezni občini.
Postojna in Pivka vzpodbujata
Medtem pa domače kompostiranje že od leta 2009 tudi finančno vzpodbujajo v postojnski in pivški občini. Kdor kompostira sam, plača vsak mesec dober evro na osebo manj: v Postojni 4,10 evra in v Pivki 4,76, kdor oddaja bio odpadke podjetju Publicus, ki tam skrbi zanje, pa plača v Postojni 5,11 in v Pivki 5,93 evra.
Delež prebivalcev, ki kompostira doma, se povečuje. V Postojni jih je 45 odstotkov, v občini Pivka pa že 64 odstotkov – verjetno tudi zato, ker je na podeželju kompostiranje doma lažje izvedljivo. Glede škropljenih olupkov agrumov, pokvarjenega mesa in podobnih odpadkov, ki bi lahko bili zdravju škodljivi, Publicusov tehnolog Gregor Kranjec pravi, da manjše količine občani lahko kompostirajo doma, večje količine, kot tudi kosti, pa na njihovem območju odložijo med ostanek odpadkov v črno posodo.
BOGDAN MACAROL
