“Še zmeri smo leti - in še bomo bli”

SEŽANA > V goste so povabili člane KŠD Šator iz Štorij s Štorskimi mlekaricami, Folklorno skupino Rak z Rakeka in skupino otrok Podružnične šole Vreme. Program bo povezoval Urban Grmek Masič.

KD Borjač je bilo ustanovljeno aprila 2008. Vodenje je na začetku prevzel Aljoša Prinčič, nasledila ga je Lea Bevčič, več kot desetletje pa ga vodi prizadevna predsednica Margit Grošelj Miklavec. Od vsega začetka je umetniški vodja Tomaž Gantar.

Vključujejo običaje, šege in navade s Krasa

Veliko pozornosti pri občinstvu je vzbudilo ime, ki je povezano s kraško pokrajino in tradicionalno arhitekturo. V svoje predstave vključujejo običaje, šege in navade s Krasa in jih popestrijo s šaljivimi anekdotami o življenju Kraševcev nekoč. Poleg plesa in oblačilne dediščine se v društvu posvečajo tudi ljudskemu petju. Že v prvih dveh mesecih delovanja so se predstavili s samostojnim koncertom z naslovom Večer na borjači v sežanskem Kosovelovem domu. Na odru so se predstavili tudi najmlajši folkloristi: otroška skupina Kamenčki sežanskega vratca ter otroški skupini Brinovke in Mularija z borjača. Pridno so se učili ljudskih plesov in zbirali sredstva za izdelavo prvih folklornih kostumov, v katerih so nastopili ob prvi obletnici delovanja. Na folklornem večeru z naslovom Kmečko dekle, kmečki fant, nos´ta zdaj gosposki gvant so tako v Sežani zaplesali v novih, ličnih folklornih kostumih, ki predstavljajo pražnja oblačila kmečkega prebivalstva iz okolice Sežane z začetka 20. stoletja. Po starih fotografijah so kostumi nastali pod strokovnim vodstvom etnologa dr. Bojana Knifica, ob pomoči modne oblikovalke Katjuše Tavčar pa sta jih sešili pridni šivilji Ivanka Večko in Marija Marion. Svoj repertoar so razširili tudi na druge plese in pesmi drugih slovenskih pokrajin.

Folklorna skupina in pevke ljudskih pesmi se vsako leto predstavljajo na srečanju ljudskih pevcev in godcev in na Maroltovem srečanju folklornih skupin v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Folklorna skupina se lahko pohvali, da je že leta 2014 s spletom dr. Tomaža Simetingerja “Plesi iz Vremske doline” po kakovosti dosegla državni nivo, na srečanjih zadnja leta pa dosega regijski nivo. Leta 2017 je na državnem srečanju nastopil tudi godec na harmoniki Tomaž Gantar - Klemanov. Pevke ljudskih pesmi pa so državni nivo dosegle leta 2022 v Postojni in so redne gostje revij Primorska poje.

Dediščino želijo posredovati mladim

Njihovo delovanje je prepoznavno ne le na Krasu in Primorskem, ampak na celotnem slovenskem ozemlju. Želijo pa si nastopov tudi v tujini. Njihovi člani se redno udeležujejo povorke narodnih noš na največjem etnološkem festivalu v Sloveniji, na Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku, kjer je drugi vikend v septembru tradicionalno rezerviran za oblačilno in kulturno dediščino in privabi veliko množico obiskovalcev. Svoje poslanstvo, s katerim ohranjajo bogato kulturno dediščino naših prednikov, želijo posredovati mladim rodovom. Zato vabijo mlade, da se jim pridružijo v društvu.