Seme čezmejnega trgovanja je začelo kliti
Nadvse uspela in množično obiskana prireditev Kmetijska tržnica je končno nakazala možnosti čezmejnega sodelovanja med bistriškimi kmetovalci in pridelovalci ter sosedi z obmejnih območji Hrvaške. Za navezavo stikov je zelo zaslužen Aleš Zidar iz Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom.
ILIRSKA BISTRICA > Na odprtju tržnice je o pomenu oživljanja nekoč plodnih gospodarskih povezav med kraji ob današnji slovensko-hrvaški državni meji spregovoril bistriški župan Emil Rojc. “Zelo me veseli, da smo nekako prebili to mejo, ki že toliko časa kazi naše medsebojne odnose. Upam, da je to korak naprej in da se bo sodelovanje, ki smo ga začeli, razvijalo tudi v bodoče,” je dejal župan.
Letos je na kmetijski tržnici sodelovalo deset ponudnikov iz Hrvaške, še prej pa so slovenski ponudniki sodelovali na podobni prireditvi čez mejo.
Navezavo stikov in konkretne dogovore s potencialnimi ponudniki s hrvaške strani pa je opravil Aleš Zidar, strokovni vodja Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in eden od ključnih organizatorjev kmetijske tržnice. Na vprašanje, ali je možno zdaj, ko je Hrvaška v EU, lažje prodajati kmetijske pridelke in proizvode v drugi državi, pravi: “Če prodajaš na malo, se enostavno dogovoriš na primer s tržnico ali z lastnikom prostora, kjer se trguje. Naši ponudniki morajo pridobiti delovno dovoljenje za trgovanje na Hrvaškem. Problem pa je v tem, da naši pridelovalci za vsako večje trgovanje nimajo dovolj tržnih viškov. Če viškov ni, tudi interesa za prodajo čez mejo ne more biti.”
Na kmetijski tržnici so bili letos tudi hrvaški ponudniki, ki se zanimajo za trajnejše sodelovanje in ponudbo na našem trgu. “Ena izmed možnosti takšnega sodelovanja je prihajanje na semanje dneve v Ilirsko Bistrico, ki so organizirani dvakrat na mesec. Doslej smo že izdali nekaj dovoljenj za prodajo ribičem iz Kvarnerja. Kolikor vem, sta dva med njimi že prisotna s svojo ponudbo svežih rib. Možno je trgovati na obeh straneh meje in škoda bi bila, da ne bi izkoristili bližine naših krajev,” pravi Zidar.
Toda ob tem opozarja, da smo tudi na naši strani dvolični: “Mi pravimo, da bi morali ponovno prodajati naše pridelke in kmetijske proizvode na Hrvaškem, ko pa pridejo oni k nam, smo malo jezni zaradi konkurence. Ampak to se je vedno dogajalo. Prepričan sem, da bo čezmejna ponudba oživela, če bo interes na obeh straneh,” je prepričan Zidar. Čezmejno trgovanje sicer ne bo tako enostavno, kot je bilo pred leti v skupni državi, toda vsaj v maloprodaji je dokaj enostavno pridobiti ustrezna dovoljenja.
Kmetijsko tržnico je obiskal tudi Petar Mamula, namestnik župana Primorsko goranske županije, obsežnega obmejnega območja na Hrvaškem, ki bi bilo lahko potencialno tržišče za proizvode iz obmejnih krajev na naši strani. Mamula se je pogovarjal tudi z bistriškim županom Rojcem in kot je povedal, je stekla beseda o skupni akciji za izgradnjo sodobnejše cestne povezave od državne meje pri Jelšanah, do koder pripelje avtocesta z Reke, naprej v notranjost Slovenije in proti Italiji. Za to so naši sosedje, pa tudi bistriška občina, še posebej zainteresirani.
TOMO ŠAJN