Sežanska občina bi lahko na jug Primorske pripeljala pitno vodo

SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA>”Glede odložnega pogoja na sestanku ni bila sprejeta nobena odločitev, zato smatramo, da so argumenti naše občine upoštevani. Ministrstvo očitno nima drugačnega mnenja, kot ga je podala namestnica generalnega direktorja direktorata za javne službe in investicije na MKO Bernarda Podlipnik, ki ni imela zadržkov glede sklepanja pogodb pod odložnim pogojem,” je za PN povedala Mateja Grzetič Žerjal iz kabineta župana občine Sežana. Sežana namreč med čakanjem na evropski denar za vodooskrbo ne želi jemati denarja iz občinske malhe. Dokler država s podpisom ne obljubi financiranja, se tudi sežanska občina ne bo vložila milijon evrov za dokumentacijo. S tem se je strinjala tudi Podlipnikova.

Država snedla obljubo

Vendar ministrstvo v izjavi za PN zadevo tolmači nekoliko drugače: “Odložni pogoj pomeni, da se nekaj odlaga in pogojuje. V konkretnem primeru bi se izvajanje pogodbe začelo, če bi bil odložni pogoj izpolnjen, dokumentacija pa je po tej pogodbi obvezni pogoj za pripravo drugih dokumentov. Vsaka zamuda pri pripravi katere koli dokumentacije zato ogroža realizacijo projekta, saj je ta še v pripravljalni fazi.” Grzetič Žerjalova pravi, da južnoprimorske vodooskrbe ni v letošnjemu državnem proračunu, lanska postavka pa da je bila izbrisana.

Kljub obljubam vladnih predstavnikov po sofinanciranju so tako morale obalne, kraške in brkinske občine do sedaj same zagotoviti okoli 790.000 evrov za stroške, ki jih je do danes imelo javno podjetje Kraški vodovod iz Sežane.

Zadnjo besedo ima okoljska presoja

“Na sestanku je bilo omenjeno, da naj bi se sredstva črpala iz vodnega sklada, vendar mora le-ta pred tem urediti še določene aktivnosti, da bi lahko občine črpale državna sredstva,” je dodala Grzetič Žerjalova. O nadaljnjem poteku projekta bo odločeno po izdelavi dokumenta o vplivih vodovoda na okolje in pri pridobivanju italijanskega soglasja zaradi čemejnega vpliva ob povečanju črpanja vode v zajetju Klariči. “Čezmejna presoja bo torej pokazala ali bo izvedba sploh možna,” je še dodala predstavnica sežanske občine.

O predlogu ilirskobistriške občine na izredni občinski seji, da bi projekt razdelili na bistriško in kraško fazo sicer pa prevzeli nosilno vloge, pa Grzetič Žerjalova ne ve nič: ”Doslej nobena od devetih občin v projektu še ni predlagala svetu županov takih sprememb.”

Po mnenju ministrstva je vsebinska razdelitev projekta na faze stvar občin, pogoj za kohezijski denar je le, da je vodooskrba celovito rešena za celotno območje. Ilirskobistriški župan Emil Rojc pa je še pred kratkim pripomnil, da v projektu sodeluje devet občin z devetimi interesi, medtem ko ministrstvu in vodilni sežanski občini primanjkuje odločnosti: “Pri obeh še vedno pogrešam konkretno oceno ali je projekt s takšnim načinom dela izvedljiv ali ne.” LORI FERKO