Sežanski vrtec trikrat dražji od pivškega
Leto 2010 si bo veliko občin zapomnilo po radostnih skrbeh, ki so nastale zaradi večjega števila otrok: v večini krajev je namreč v vrtcih za vse zmanjkalo prostora. In prav zanimivo je ob koncu leta pogledati, na kako različne načine so se občine spopadle s temi težavami.
POSTOJNA>V postojnski občini imajo dva vrtca: v občinskem središču deluje samostojni zavod, v Prestranku pa je vrtec sestavni del tamkajšnje osnovne šole.
Lizing predrag; dogradili so star vrtec
Število vpisanih otrok se v zadnjih letih povečuje v obeh ustanovah, in da bi lahko sprejeli vse otroke, so v zadnjih petih letih odprli 14 novih oddelkov. Pred leti so na Postojnskem sicer razmišljali, da bi prostorsko stisko v vrtcih rešili z gradnjo novega, ki bi zrasel na lokaciji sedanjega vrtca ob Cesti na Kremenco. Vendar pa se je načrtovana gradnja po načelu lizinga izkazala za predrago, zato so se odločili za drugo pot.
“Cenik” novih vrtcevVrtec Pivka: 12 igralnic, 230 otrok, 1,6 mio €. Vrtec Sežana: 10 igralnic, 200 otrok, 7,4 mio €. Vrtec Divača: 6 igralnic, 132 otrok, 2,5 mio €
Osrednji vrtec so dogradili in v njem je sedaj prostora za 23 oddelkov. Vrata je zopet odprl stari vrtec v Gregorčičevem drevoredu, ki so ga lani temeljito obnovili, tako da sedaj omogoča varstvo otrok v osmih oddelkih. Lani septembra pa so povečan vpis rešili še s tremi oddelki, ki so dobili domovanje v na novo urejenem pritličju nekdanje porodnišnice.
Premalo prostora je še vedno v Prestranku, kjer bi zlasti potrebovali jasli. Bolje bo šele v šolskem letu 2012/13, ko bo zgrajena nova osnovna šola in bosta za vrtčevske otroke na voljo še dva oddelka.
Ker pa statistika kaže, da se bo vpis povečeval tudi v prihodnjih letih - čez dve leti naj bi potrebovali prostore za 40 oddelkov - so se konec lanskega leta na postojnski občini odločili, da eno od rešitev poiščejo tudi s podelitvijo koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva.
Nov eko vrtec za 1,6 milijona evrov
PIVKA>Tudi na Pivškem imajo dva vrtca, v Pivki in Košani, oba delujeta v sklopu tamkajšnjih osnovnih šol. In tudi pri njih imajo zadnja leta večji vpis, kot je prostih mest. Predlani so odprli dva nova oddelka, v vsakem vrtcu po enega, tako da so imeli lani v 11 oddelkih 190 mest. V Košani je bilo še dovolj prostora za otroke vseh starostnih obdobij, medtem ko je pivški vrtec poln, zato del staršev svoje otroke vozi v varstvo v Košano. Da bi v prihodnje zagotovili dovolj prostora za otroke tudi v Pivki, so se že pred leti odločili za gradnjo novega vrtca. Lani je ideja dozorela in ob pivški osnovni šoli so že zabrneli gradbeni stroji.
Ilirskobistriška občina je stisko v vrtcih že prejšnje šolsko leto rešila s štirimi dodatnimi oddelki vrtca, od tega so tri uredili kar v poceni bivalnikih. Poleg tega je občina podelila koncesijo vrtcu Antonina, prvemu zasebnemu vrtcu v zadnjih desetletjih na Bistriškem, ki so ga v samostanu uredile šolske sestre de Notre Dame, v katerem je prostora za 19 otrok.
V eko vrtcu Vetrnica bo, ko bodo dela v celoti končana, prostora za 12 oddelkov in okoli 230 otrok, vendar pa so dela, ki so ovrednotena na 1,6 milijona evrov (85 odstotkov bo financiral evropski sklad za regionalni razvoj, za ostalo pa bo občina najela posojilo), razdelili na dve fazi.
Tako naj bi do letošnjega junija končali gradnjo štirih oddelkov za otroke prvega starostnega obdobja, večnamenski prostor z garderobami ter servisni del.
Nov vrtec za 7,4 milijona evrov
SEŽANA> Za Občino Sežana je bila gradnja vrtca največja naložba lanskega leta. Župan Davorin Terčon in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje sta novembra postavila temeljni kamen za nove, dodatne prostore v Regentovi ulici, pri jaslih.
Razmeroma velikopotezne in drage načrte so glede vrtca zasnovali tudi v Divači. Na severni strani šolske telovadnice je prejšnji divaški župan Matija Potokar že julija lani, ob občinskem prazniku, položil temeljni kamen za nov montažni vrtec. Obsegal bi 600 kvadratnih metrov, v njem bi uredili šest oddelkov za približno 132 otrok, možna bi bila širitev za tri oddelke. Gradnja montažnega vrtca in zunanja ureditev bi po razpisni dokumentaciji stali skoraj 2,5 milijona evrov. Del denarja naj bi prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, iz katerega naj bi občina za gradnjo vrtca načrpala najprej 1,09 milijona evrov, nato pa še - kot je do izteka mandata zatrjeval Potokar - dvakrat po 260.000 evrov. Toda vse do izteka njegovega mandata denarja ni bilo in ker ga tudi zdaj še ni, v občini zdaj razmišljajo o drugih rešitvah.
Deset novih igralnic, centralna kuhinja, servisni prostori in zunanje površine za otroke bodo predvidoma končani do septembra. V njih bo prostora za 200 otrok, kar pomeni, da septembra ne bo več niti enega samega otroka, ki bi ostal brez varstva v vrtcu. Zdaj je takšnih 166 in prav zato je Občina Sežana zagrizla v to veliko naložbo.
Gradnja bo stala skoraj 4,9 milijona evrov; skupaj s financiranjem, ki ga bo zagotovil Kraški zidar, pa 7,4 milijona evrov. Občina namreč gradi Vrtec s podelitvijo stavbne pravice.
To pomeni, da bo ostala lastnica zemljišča, Kraški zidar pa bo imel pravico na njem graditi. Vrtec bo financiral sam, nato ga bo dal občini v najem. Občina ga bo odplačala v 14 letih, po 15 letih se bo stavbna pravica iztekla in vrtec bo postal njena last.
“Če bi izbrali drugi način, bi drugo leto težko zagotovili varstvo za vse otroke,” je dejal Davorin Terčon jeseni, ob položitvi temeljnega kamna, saj se je leta 2009 izkazalo, da v bivših prostorih družbe Kras ni mogoče zagotoviti začasne rešitve.
“Puf, ki ni puf”
Začetek gradnje novega vrtca so spremljali tudi pomisleki, ali je to res najboljši in najugodnejši način. Kvadratni meter prostorov (brez urejanja okolice) bo namreč stal 1793 evrov, s financiranjem pa 2724 evrov. Je to veliko? Malo? Ravno prav?
O tem ima najbrž vsak svoje mnenje, na občini pa so prepričani, da je cena ugodna. Poleg tega ima podelitev stavbne pravice še eno prednost - tako se bo občina vsaj formalno izognila omejitvam o zadolževanju občin.
Ko so svetniki spomladi odločali o podelitvi stavbne pravice, so - vsaj nekateri – izrazili še nekaj pomislekov: Bo gradnja s stavbno pravico dražja od klasičnega posojila ali lizinga? Bo javni poziv za podelitev stavbne pravice pisan komu na kožo? Ali pa bodo vsi konkurenti v enakem položaju?
Tudi oprijemljivih podatkov o ceni financiranja niso prejeli, a je povedano očitno zadoščalo za dvig večine rok in tako se je gradnja začela. In ko je občina objavila razpis za podelitev stavbne pravice, se je nanj prijavil le Kraški zidar.
TINA ČIČ, STANA ZAVADLAV, MARICA URŠIČ ZUPAN
