Sive lise, ki od interneta nimajo niti “i”

LJUBLJANA, PIVKA > Družina iz Ribnice (v občini Pivka) je zaradi nemogočih razmer za delo z računalnikom in vrtoglavih računov za uporabo interneta prek klicnega dostopa pred približno tremi leti preverjala možnosti za priključitev na širokopasovno internetno omrežje (ADSL). Vsi ponudniki internetnih storitev so jim v telefonskih pogovorih povedali, da to v Ribnici ni mogoče zaradi oddaljenosti od centrale in že zasedenih linij. Začetek gradnje optičnega omrežja v občini Pivka je bil zato za družino dober obet.

Sive lise, čeprav nimajo nič

Občina Pivka je za gradnjo optičnega omrežja na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj dobila več kot 2,8 milijona evrov, ki jih je morala porabiti pod pogojem, da bo na omrežje najprej priključila bele lise (gospodinjstva, ki se doslej niso mogla priključiti na ADSL ali kabelski internet oziroma niso imela možnosti dostopa do interneta s hitrostjo prenosa vsaj 2Mb/s). Ko so izvajalci v drugi polovici lanskega leta začeli na optično omrežje priklapljati bele lise, pa je družina iz Ribnice izvedela, da ni bela, ampak siva lisa. Da torej možnost za hitri internet - že ima.

V Ribnici je pet hiš. Razen ene, ki je pred leti dobila edini ADSL priključek, so bile ostale štiri, zdi se da arbitrarno, razporejene dve na bele, dve pa na sive lise. Z dolgimi nosovi so ostali tudi nekateri v sosednjih vaseh. Na Bujah, denimo, je, ne da bi poznali razlog, brez hitrega interneta ostalo nekaj družin.

Primerov je še več, potrjuje Boštjan Glažar, ki na pivški občini vodi projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. “Dejstvo je, da na Bujah prenos podatkov za celotno naselje sploh ni mogoč, pa so tam vseeno nekateri naslovi, ki so uvrščeni v sive lise,” kaže na razhajanja med dejanskim stanjem in podatki o belih lisah, ki jih je za potrebe kandidiranja na evropskem razpisu za ta del občine pripravil Telekom Slovenije. Občina je zaradi teh razhajanj na pristojnem ministrstvu zahtevala popravke, a žal neuspešno. Na koncu so se v Pivki odločili, da bo edina razlika med belimi in sivimi lisami ta, da so bele lise na hitri internet priključili do konca leta 2013, priključevanje sivih lis pa se bo začelo predvidoma v spomladanskih mesecih letošnjega leta.

Na občini Pivka razhajanj med podatki in dejanskim stanjem ne problematizirajo, čeprav je bilo prav od števila belih lis odvisno, koliko denarja je lahko občina dobila na razpisu. “Če zdaj ne bi dobili denarja na razpisu, optičnega omrežja glede na sedanje stanje v naslednjih desetih letih ne bi bilo mogoče zgraditi,” razlog, da so ob napakah zamižali na eno oko, navaja Glažar.

Do denarja iz EU z netočnimi podatki?

Dejstvo je, da so bili takšni očitno pomanjkljivi podatki podlaga za pridobitev denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz Telekoma, ki je kot eden od operaterjev elektronskih komunikacij ministrstvu za izobraževanje posredoval podatke o belih lisah, so nas za podrobnejša pojasnila o določanju belih lis usmerili na Direktorat za informacijsko družbo, ki deluje znotraj ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na direktoratu pa so nam pojasnili, da so podatke o belih in sivih lisah dobili od operaterjev, med katerimi je tudi Telekom.

Operaterji elektronskih komunikacij imajo sicer po zakonu pravico, da iz območja belih lis izvzamejo tista gospodinjstva, ki jim nameravajo sami v roku dveh let zagotoviti tehnične možnosti za hitri prenos podatkov. Osmoljencem na Bujah, v Ribnici in še kje se je zgodilo prav to; Telekom je zanje izrazili komercialni interes, v resnici pa jim priključka ne zagotovi. A Telekomu se v prihodnjih dveh letih ne bo treba več ukvarjati z izpuščenimi naslovi v odročnih vaseh, saj bo občina tudi gospodinjstvom na sivih lisah omogočila priključitev na optično omrežje. Ob tem pa ostaja vprašanje, zakaj je Telekom z izločitvijo nekaterih naslovov iz območja belih lis občinam onemogočil, da bi na evropskem razpisu pridobile realne deleže sofinanciranja, le še bolj nadležno.

JANA KREBELJ