Škocjanske jame so kot ledvice
Škocjanske jame so največje podzemno mokrišče v Evropi in eno od treh slovenskih mokrišč, vpisanih na seznam mednarodne Ramsarske konvencije o mokriščih. Slednja poudarja ohranjanje mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter preudarno rabo. Mokrišče Škocjanskih jam v sistemu kraškega vodonosnika s svojimi zalogami vode oskrbuje prebivalstvo širšega območja.
MATAVUN>“Slovenija je bogata z vodami, a jih onesnažujemo,” opozarja direktorica Parka Škocjanske jame Gordana Beltram ob mednarodnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo danes, in ob letošnjem mednarodnem letu sodelovanja na področju voda.
O stanju v parku pa Beltramova pove: “Onesnaženost reke Reke, ki teče skozi Škocjanske jame, se je v zadnjih letih sicer izboljšala, vendar še vedno ni taka, da bi se z njo lahko hvalili. Zato moramo skupaj z občinami in drugimi akterji poskrbeti, da izpuste vanjo prečiščujemo.”
Ledvice, spužve in temelj razvoja
Zavest o pomenu podzemnih mokrišč in kakovosti vode je tudi temelj trajnostnega razvoja na Krasu. “Mokrišča niso samo viri pitne vode, so tudi 'ledvice' pokrajine, saj so bogati in raznovrstni biotski sistemi, kjer se voda prečiščuje. In so 'spužve', ki zadržujejo vodo, so habitati in so tudi širšega pomena, tako turističnega kot gospodarskega, pa izobraževalnega, raziskovalnega in še kaj,” opozarja Beltramova.
Poleg Škocjanskih jam so na seznam mednarodno pomembnih mokrišč uvrščene še Sečoveljske soline ter Cerkniško jezero z okolico, ki je eno od največjih presihajočih jezer na svetu.
Ena kapljica olja ...
Na ranljivost kraškega vodonosnika - vse vode v tem specifičnem, “preluknjanem” kraškem podzemlju opozarja tudi Borut Lozej, raziskovalec v Parku Škocjanke jame, ki se ukvarja pretežno s preučevanjem voda: “Ena kapljica olja lahko onesnaži en kubični meter vode. Čeprav je kraško podzemlje porozno in se voda deloma tudi filtrira, onesnaženosti ne moremo uiti.”
Po njegovem mnenju je še vedno ena večjih nevarnosti za Škocjanke jame neurejeno zbiranje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Reke, k čemur prispeva tudi neučinkovita nadzorna služba. “Obiskovalci jame nas vprašajo, zakaj so včasih pene na površju voda v jami. Fosfati iz izpustov pač naredijo svoje ...,” še dodaja raziskovalec. Park Škocjanke jame izvaja mnogo aktivnosti, s katerimi izobražuje in osvešča javnost, izvaja pa tudi številne raziskave, s katerimi povečuje razumevanje mokrišča. Leta 2003 so ustanovili mrežo šol parka, v katero je vključenih pet domačih in italijanskih šol, učencem skušajo približati strokovno znanje in spoznanja o Reki ter vodi na krasu. Razpisali so literarni natečaj na temo pomena mokrišč in reke Reke za ljudi in druge.
Redno tudi analizirajo vode, pripravljajo tematska predavanja, vzpostavili bodo hidrovak - opremo za reševanje ob morebitnem izlitju nevarnih snovi v Reko. Izvajajo padavinski monitoring snežniškega hribovja, od koder se steka večino vode; izdelujejo hidrološki model Reke, raziskujejo podzemni tok Reke v jamah, favno v prenikli vodi, iščejo pot do Kačne jame.
LEA KALC FURLANIČ
