Škofija bi porušila Jančarjevo hišo

SENOŽEČE * “Tretjega julija smo od župnije Senožeče prejeli vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za rušitev dotrajane in propadajoče Jančarjeve hiše v Senožečah. Na podlagi statičnih meritev in navodil inženirja varnosti pri delu Škofija Koper predlaga, da se objekt ruši strojno,” je povedala Eda Belingar iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V primeru, da zavod v 30 dneh potrdi vlogo ali nanjo ne odgovori, to pomeni njegovo soglasje za rušenje.

Jančarjeva hiša je vpisana v državni register nepremične dediščine. Od leta 1996 je kot ena izmed desetih zgradb na območju občine Divača določena tudi kot del javne občinske infrastrukture na področju kulture. Stavba je tipičen primer nekdanjega domovanja bogatejšega vaščana, ki se je ukvarjal s trgovino. Je tudi značilen del spodnjega vaškega trga, kjer so ohranjena kamnita korita za napajanje živine in pranje, tako imenovana fontana. Fasada je okrašena s tradicionalnimi kamnoseškimi detajli, okna v pritličju pa so zaščitena z diagonalnimi kovanimi mrežami, kar izstopa iz povprečja tradicionalne lokalne vaške stavbne tipike. Nad vhodom, zaprtim z lepimi lesenimi vrati, sta inicialki AP in letnica 1804, sama stavba pa je nastal verjetno še na starejših osnovah.

S tem bi se končala agonija stavbe, ki se vleče že od odhoda zadnjih stanovalcev iz nje v 80. letih. Župnija je stavbo in sosednjo stavbo, kjer je bila kinodvorana in stanovanje za mežnarja, dobila v denacionalizacijskem postopku, hišo pa je medtem že dodobra najedel zob časa. Pred dvema letoma se je Jančarjevi domačiji vdrla streha, od nje so ostali le še obodni zidovi. Prelevila se je v ruševino, ki je ob razpokanih stenah in odpadanju kamenja ter legi ob javni cesti postala nevarna za mimoidoče in mimovozeče; dvakrat dnevno tam mimo vozi tudi šolski avtobus.

Škofija bi jo podarila občini

Medobčinski inšpektorat je zato januarja letos odredil začasno fizično zaporo na delu cesti ob hiši, ki še vedno traja. Škofija je bila spomladi pripravljena z darilno pogodbo parcelo s hišo lastniško prenesti na občino. A to so svetniki zavrnili z argumentom, da želijo pogajanja razširiti tudi na prenos sosednje stavbe, s katero tvorita smiselno celoto. A na koncu je večina to zavrnila, upoštevajoč skromni občinski proračun. “Stavba je last cerkve, zato je sanacija njena naloga. Občina denarja za njeno obnovo nima in ga ob ostalih odprtih problemih ne bo imela še nekaj časa,” je bil stvaren divaški župan Drago Božac.

“Cerkev že sedaj skrbi za velik del stavbne dediščine in dodatnih stroškov ne zmore. Tisti, ki bi želeli to stavbo ohraniti, naj najdejo sredstva zanjo. Ni namreč naloga cerkve, da na plečih vernikov vzdržuje kulturno dediščino. Za to mora poskrbeti lokalna skupnost in država,” pa je stališče koprske škofije povzel njen tiskovni predstavnik Božo Rustja.

Domačini so razdvojeni

Domačini, ki z zgradbo živijo in se zavedajo njenega pomena za ohranjanje krajevne prostorske in kulturne identitete tudi za prihajajoče generacije, pa so razdvojeni. Medtem ko se svet krajevne skupnosti zavzema za njeno ohranitev, pa so nekateri krajani za rušenje, drugi pa proti dokončnemu nadzorovanemu podrtju. “Stavba je pomembna, saj ima zgodovinsko vrednost. Čeprav denarja ni od nikoder, bi jo bilo mogoče začasno utrditi, da ne bi ogrožala ljudi. Ko bodo prišli boljši časi, mogoče bo to šele čez desetletje ali več, pa bi se jo pravilno obnovilo in ji na izpostavljeni legi dalo javno funkcijo, mogoče za turizem ali pa za kulturne dejavnosti,” je bila grozečemu črnemu scenariju navkljub optimistična predsednica krajevne skupnosti Senožeče in občinska svetnica Alenka Dovgan Štrucl.

Idejam o javni funkciji navkljub pa se bo pet pred dvanajsto mogoče opogumil zasebnik, ki se te dni še odloča o prevzemu.

BOGDAN MACAROL