Skoraj pozabljeni argentinski Primorci
Festival prijateljstva s celoletnimi aktivnostmi že šesto leto povezuje petnajst slovenskih partnerskih društev in zavodov z obeh strani meje na Krasu. Letošnji osrednji festivalski večer je bil s kulturnim programom posvečen spominu na izseljevanje Primorcev v Argentino v prvi polovici prejšnjega stoletja.
SEŽANA >“Med letoma 1927 in 1929, ko je fašistično zatiranje postalo najhujše, je samo v Argentino emigriralo 15.000 Primorcev. Kmalu se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, torej se je v medvojnem času tja skupno izselilo vsaj 23.000 naših ljudi, večina v cvetu mladosti,”je povedal zgodovinar in sociolog Miha Zobec. Svoje ugotovitve iz diplome je pred kratkim izdal tudi v knjigi Nevidni in pozabljeni.
“Medtem ko so Italijani svojim ljudem oteževali izseljevanje, so ljudem iz Julijske krajine to celo pospeševali. Samo iz Pliskovice, ki je takrat štela približno 650 ljudi, se je v Argentino izselilo 77 oseb. Večina se ni vrnila, povojna Jugoslavija in kasneje Slovenija pa sta nanje skoraj pozabili,” je dodal Zobec, ki je sedaj mladi raziskovalec na Univerzi v Mariboru.
Njegove ugotovitve so uporabili snovalci sedaj že tradicionalnega Festivala prijateljstva, ki ima cilj tesnejše povezovanje Kraševcev, živečih v Sloveniji in Italiji. “Med letom imamo približno 20 festivalskih dogodkov, ta večer pa je osrednji. Ker se na njem zbere toliko sodelujočih, nam občina Sežana krije tudi strošek najema dvorane,” je povedala Ivica Žerjal, predsednica Razvojnega društva Pliska, ki je koordinator festivala.
Tako so se v soboto na velikem odru Kosovelovega doma zvrstili v pesmi, plesu in recitacijah člani več društev: iz Pliskovice, Saleža-Devina, Tomaja, Križa, Dola pri Vogljah, Šempolaja, Repentabra, Sežane, Briškov.
V program, ki ga je režirala Vida Pipan, v vlogi zamejca in povratnika iz Argentine pa sta kot povezovalca nastopila Matija Kralj in Jani Štemberger, so duhovito vpletli podobe in spomine, od pisem do anekdot, na izseljence v Argentino. Ena, denimo, govori o Primorcu, ki je ob prihodu v špansko govoreče okolje hotel uporabljati italijanščino, zato je ob nakupu masla uporabil besedo burro, kar pa v Argentini pomeni osel ...
Soglasje, da je potrebno idejo festivala ohranjati in oživljati tudi s takimi drugačnimi temami, je med udeleženci lepo sprejeto. “O tem, da moramo Kras, ki v zgodovini ni bil nikoli tako močno razdeljen kot do pred kratkim, spet povezovati ravno domačini, smo si tudi enotni. Kultura, zlasti ljubiteljska, očitno tu dobro utira pot, saj nam v okviru možnosti, ki jih omogoča Evropska unija, sledijo tudi gospodarstveniki in politiki. Meje v glavah očitno počasi izginjajo,” je povzela svojo izkušnjo Vesna Guštin Grilanc, predsednica kulturnega društva Kraški dom.
BOGDAN MACAROL
