Skrbela je za vero in slovenstvo
Sežanska župnija letos praznuje 150 let. Osrednja slovesnost bo jutri v župnijski cerkvi sv. Martina, kjer bo škof Jurij Bizjak vodil zahvalno mašo ob jubileju, predstavili pa bodo tudi ustanovno listino župnije.
SEŽANA> Čeprav sega zgodovina Sežane več stoletij nazaj, prve pisne omembe naselja segajo v 11. stoletje, pa je bila večino zgodovine le majhna vas. Današnji pomen je začela dobivati, ko je fevdalni gospodar Ludvik Petač leta 1713 po kmečkem uporu preselil sedež svoje uprave v Sežano, še bolj pa z zgraditvijo železnice Dunaj-Trst leta 1857, ki je razmahnila gospodarski razvoj kraja in zelo povečala število prebivalcev.
Vzporedno s tem razvojem je dobila Sežana tudi svojo župnijo. Dotlej je bila le kuracija s svojo cerkvijo, posvečeno sv. Martinu škofu, a je spadala pod župnijo Povir. Od nje se je ločila leta 1862 in postala samostojna župnija, dotedanji kurat Jožef Koman pa je postal prvi župnik. Na tem mestu je ostal kar 31 let, vodil je gradnjo nove cerkve, postavil nove orgle, krstni kamen, klopi in križev pot, dvakrat pripravil misijon, umrl pa tako ubog, da ni imel niti za kritje pogrebnih stroškov.
Vse od začetka je župnija, locirana že skoraj na robu slovenskega etničnega ozemlja, skrbela ne le za vero, temveč tudi za ohranjanje slovenstva. Slovenščino so uporabljali že ob umestitvi župnika Komana, kar tedaj ni bilo običajno, možno pa predvsem zaradi podpore tržaškega škofa Jerneja Legata, ki je bil Slovenec, kasneje pa tudi drugih duhovnikov. Tako so se leta 1929 trije duhovniki - Mihael Barbič, Albin Kjuder in Virgil Šček - postavili v bran slovenstva, ko je slovenski napis v čast prve električne luči v Sežani tako razjezil generala De Bona, da je dal zapreti fante in dekleta, ki so ga naredili.
Na udaru fašizma je bil tudi slovenski napis “GLEJ DOM BOŽJI - DODELAN 1889” nad vhodom v sežansko cerkev. Skoraj po čudežu je prestal fašistično okupacijo do leta 1938. Tedaj pa je vitez Ludovik Mahorčič na trgu pred cerkvijo odprl kavarno in ji v čast zavojevanja Abesinije dal ime Caffe Impero. V njej so se začeli zbirati fašistični veljaki, ki jih je napis motil in zahtevali so njegovo odstranitev. Župnik je tedaj kamnoseku Lojzetu Guštinu svetoval, naj plošče na razbije, temveč le obrne in na drugi strani naredi latinski napis “ECCE DOMUS DEI - PERF. 1889”. Tako je tudi naredil, po osvoboditvi pa je isti kamnosek leta 1945 ploščo drugič obrnil, da je prvotni slovenski napis spet viden.
O nastanku sežanske župnije je v četrtek v prostorih Ljudske univerze vrsto zanimivosti nanizal Franc Kralj, župnik s Slapa pri Vipavi, dolgoletni profesor zgodovine in zemljepisa na srednji šoli v Vipavi, dolgoletni škofov arhivar in predavatelj ter publicist. Kralj je dober poznavalec cerkvene zgodovine, predvsem o zgodovini koprske škofije, v slovenščino pa je prevedel tudi ustanovno listino sežanske župnije, napisane v gotici.
To listino bodo predstavili na jutrišnji slovesni jubilejni maši, ki jo bo v cerkvi sv. Martina vodil koprski škof Jurij Bizjak. Po številnih aktivnostih, ki so jih že izvedli župljani in župnik Aleksander Skapin, bo to osrednja srednja slovesnost ob jubileju župnije, ki šteje približno 5600 prebivalcev. Večina teh živi v Sežani, v župnijo pa spadajo še Dane, Šmarje in Orlek.
MUZ, OK
